Dubai airport, aka slo here i come

Dubajsko letalisce je sedaj uradno moje najljubse letalisce. Brezplacen wifi, lezalniki, mednarodne (zahodno evropske) vtinice in starbucks. Edini problem je, da v starbucksu ne jemljejo maestro kartic. Moja viza namrec pociva v bankomatu v Gaboroneju. Jah, ful sem se ukvarjal s tem da mi povisajo limit na kartici in. Potem mi jo je požrl prvi bankomat,v katerega sem jo vtaknil. Tako je pač zivljenje.

Ugotovili, da so wokitokiji odlična stvar, če se vozis v več kot enem avtomobilu. Pol bedarij in neumnosti bi slo mimo enega ali drugega avta, ce jih ne bi imeli. Le zakaj je bolj zanimivo se pogovarjati z ljudmi iz drugega avta kot s tistimi iz tvojega?

Sloni so res qlske zivali, predvsem zato ker se radi kazejo (na srečo nimajo rdecih oci, da bi se skrili med jagode). In predvsem ne smirglajo turistov, mimo katerih se elegantno sprehodijo. Qlske so tudi zirafe, ce pozabimo na prisiljene abortuse.

Najbolj ql pa so ljudje, ki te komaj spoznajo, in ti, ker je njihova nekdannja skoraj zarocenka sedaj v sloveniji, ponudijo da spis v njihovi hisi. Ko oni odidejo na dopust in jih sploh ni doma. In imajo rostilj. Hvala stric, ki s nam pokazal delfine in pingvine.

Mi je izredno zal, ampak se vedno mislim da je More Adrijansko veliko bolj ql kot kaki indijski oceani. Ki so mrzli, imajo valove, in naredijo tako meglo, da nic vec ne vidis. So pa fajnske 25 km pescene plaze. In hostli ob njih. Taki mickeni, s hisicami in to. Da ne pozabim na hisice usred nicega, kjer te vzamejo tudi ob 1 ponoci, ko ni vec nikogar, razen vratarja in varnostnika, ki ima na hrbtu pravo pusko.

In da smo si na koncu na jasnem. JAR in Joburg niti priblizno nist tako nevarna, kot vsi pravijo. Ja, ok, povsod se ravno sredi noci ne mores sprehajati, ampak temu je tako po vseh mestih po svetu. S to propagando, kako te vsi ubijejo takoj ko te vidijo delate izredno skodo JARu. Ker te ne.

3 ure do boardinga. In potem prevoz iz Ljubljane, kr so tudi Slovenci oz. slovenke izredno prijazne.

Kako sem prespal na mejnem prehodu in zakaj so mi zavrnili vstop v Botswano

Ok, ce imate slikice pred sabo, potem mi jih je uspelo naloziti in lahko vidite, kako qlsko mi je med afriskim rastlinjem, bazenom in divjo svinjo. Vsaj po moje je to divja svinja, ceprqv izgleda precej mirna, nic kaj divja. Ampak to ni zgodba o belskem hostlu, kjer so cistilke crne (pa sej to je ko doma) ampak o tem, kako mi niso dovolili vstopa v Botswano in sem moral prenociti na juzno afrisko -botswanski meji.
In ne da se ne bi pripravil vnaprej. Viza ja juzno afriko je tukaj, clovek poklice na botswansko ambasado in na slo zunanje ministrstvo in vsi pravijo, vize ne rabis. OK. In potem zves, da je slovenka brez tezav prisla v botswano brez vize (ni vas na seznamu drzav ki rabijo vizo in ne na seznamu drzav ki je ne rabijo, je rekel stric carinik. Torej je ne rabite). Ok, te stvari mi dajp vedet, da vize ne rabim.
(mimogrede, tu je veliko vec pticev in veliko bolj glasni so. In prej ko sem se vozil sem, sem ob cesti videl opico, ki se je nonsalantno setala).
In potem lepo na vlak do minhena, avijon do dubaja, avijon do Joburga in avtobus do Gaboroneja. Si mislis, ja.
Prides na mejo, in teta pravi: in kje imate vizo?
Jaz:Sej je ne rabim.
Teta: seveda jo rabis
Jaz: vsi so rekli da je ne rabim.
Tetq: stopite prosim na stran.
Kolega bi reko ‘and thats when the shit hits the fan’
kratko povedano, rabis vizo, in ce je nimas te ne spustijo skozi. Poklicemo organizatorje, ki se pripeljejo inravijo ‘nic bat, to bomo takoj zrihtali’. In se pogovarjajo, in se pogovarjajo, in se pogovarjajo. In tri ure kasneje (ura je sedaj 23.15, mejni prehod zaprejo ob 00.00) ti recejo, sorry, ne bo slo. Tu bos mogel prespati. Ti ok, kje pa? Ja, cuj, ene 100 km stran je hotel, cena pa bo cca 600 eur za noc. In ti lepo, khm, kaj pa ce ne bi? Po pol ure pregovarjanje, menjave denarja etc. Ugotovis, da so se fantje dogovorili, da bos prespal pri carinici (a je to zenska oblika od carinika?) doma. Za 100 eur. In dobis se zajtrk. Ampak, ker te ona ne sme pobrati na nikogarsnji zemlji, se mores pes sprehodit na drugo stran mejnega prehoda in tam pocakat. Torej, z vso prtljago, ob pol polnoci, idi pes nazaj na juznoafrisko stran in tam po cakaj. Na sreco je bil tam izredno prijazen tovornjakar, ki se je zelel z mano pogovarjat o tem, kako huda je ekonomska kriza v evropi, ker razmislja uvoziti tovornjak in delati na svojem. In kako v resnici ne ve odkot je prisla ta kriza in ce je zajela tudi druge dele sveta. Ampak cisto zares je bil izredno prijazen mozakar in ni se mi bilo treba bati, da me oropa, posilil ali drugace zlorabi.
In potem me teta odpelje do svojega “stanovanja”. Stanovanje, ki ga je drzava zgradila za delavce na meji se definira kot doba 3×3 ki nima tekoce vode, ima skupne tuse in wcje ki trenutno nimajo vode in ima skupno kuhinjo.
In sem spal kot ubit. In sem dobil celo zajtrk, tri jajca, veliko pecene slanine, vse skupaj utopljeno v olju, in paradiznik, od katerega se nisem dobil nobene bolezni. In lepo zjutraj spet na mejo, kjer se ponovno prikazeta organizatorja, ki pravita ‘to bomo takoj zrihtali’ in se 4 ure pregovarjata s sefom mejnega prehoda. Ki koncno rece “sir, we will let you in our country”. In ti da vizo veljavno tri dni.
Inotem se izves, da sta organizatorja, ki sta te resila, prisla s sposojenim avtom, ,ki ni registriran, in da jima zamanjkuje benzina, pa ce bi lahkko neke prilozil.
V glavnem, to je botswana. A sem ze rekel, da so tu vsi crni, in da na avtobusu, na avtobusni postaji in se kje, ni bilo nobenega belca?
Ok zdaj pa pocakam da pridejo ostali slovenci, ki so ocitno prisli prko meje, ker morajo zdaj biti tik pred Gaboronejom. In pol gremo na pir.