Ko se hribi postavijo pokonci

1. Istra je že hudičevo blizu. Dva meseca je ne ravno veliko, predvsem v ideji pripravi na tek. Ampak nekaj časa je še.

2. Hrib, ki se takoj po štartu 100ke ponuja, že na papirju izgleda hudičevo težek. In zato ni druge, kot da ga gre človek v resnici pogledat. In včeraj je bil čudovit dan, da se človek odpelje na morje in tam pogleda hrib. Seveda samo v teoriji. V praksi je ta hrib veliko bolj strm, nametan s stopnicami, ki so pogosto tako slabe, da bi bilo bolje, če jih ne bi bilo, gozd po katerem moraš laufat daje vtis, da so ga pripravili kot sceno za naslednji Blair Witch project, seveda pa se k temu pridruži še slabo vreme in polna glava, ki mišicam pritrjuje, da pa res ne morejo več. Meh, na srečo en slab tek ne naredi slabega tekača. (mimogrede, ne glede na to, da je moj tek v hrib bil dobesedno samo hoja v hrib, sem postavil CR na Stravi. I don’t get it, ali I’ll take it).

2.5 Natančnejši pregled Strave pokaže, da je GAP tam med 6 in 7 minut na kilometer. Kar pomeni, da sploh nisem tako počasi hodil gor na hrib. Upam samo, da na pravem laufu ne bom edini ki bo hodil v tisti hrib. Ker bom kr umrl, čeč bom sam mogo po onem gozdu.

3. Pogledati si Lovran iz perspektive, ki je drugače nikoli ne bi videl, je super zanimivo. Hiše, ki sicer stojijo na ene 95 % naklonu, po katerem moraš skakati in se delat da laufaš so super zanimive, s svojimi ozkimi prehodi in domačini, ki tam živijo.

4. In valda psi, ki bodo lajali okoli tebe, se zaganjali vate in ti sledili po progi.

5. Najpomembnejša lekcija laufa na Istrski 100ki. Če opaziš, da se je strmina nekoliko zmanjšala, da bi končno lahko začel laufat, si narobe zavil. Vrni se na start in poskusi znova.

6. Če slediš vnaprej določeni progi se ideja, da pogledaš na zemljevid na vsakem križišču, sliši precej dobra. Al? Križišče, pogledaš, zgleda ok, držiš se najprej levo in greš naprej. In potem na naslednjem križišču ne pogledaš na zemljevid, sej je tak jasno, na kateri vrh “laufaš”. Mhm, ja valda. Seveda po tem, ko že kakšno uro laufaš v “itaq vem kam it in laufam prav” smer, ugotoviš da si FUL mimo. Ok, pa gremo še malo.

7. Razen, če ne prideš na vrh nečesa (pisalo je 1000 m, začel sem pri morju, I’m good), kjer je 15cm snega, praktično tema, ker so taki oblaki, piha pa ene 3254 na uro. I’m done with this.

8. Dol se laufa veliko hitreje kot gor. Niti 3 ure nisem potem nabral. Kljub temu je kofe ob morju in čevapčiči sedo ko pes.

9. Če en dan ne izpolniš plana, ga moraš naslednji. Šmarna gora je sicer samo svoje 333 m višinske razlike, ali, zato lahko greš gor večkrat. Ker, ene 3 ure pa res moreš laufat. In smo šli. V dežju. Super vreme je. Šmarna je razmočena, na delih, kjer bi se dalo vsaj malo laufat je blato da razviješ drsalne sposobnosti, ampak, kljub temu sem tiste, ki so se silili hoditi gor v dežju, pobiral ko zrele črešnje. 1 ura gor, dol, in nazaj na štart. Kar je kar dober čas, glede na to, da smo včasih 1 uro hodili samo gor.

10. Čudovit občutek je, ko po dolgem teku, in ne dolgem, ampak vseeno, šopingu in dolgem čakanju da se meso speče, vase tlačiš velike količine mesa. Ker meso naredi mišice.

11. Očitno moje pogajalske sposobnosti niso tako slabe. Kajti, meča so se na zadnjem hribu povezala z Ahilovo in skupaj so odločili, da bodo štrajkali, da se ne grejo več in da zahtevajo kavč. Čeprav, če sem čisto iskren, pogajalske sposobnosti pravzaprav niti niso prišle na dan. Bolj so bile 50 shades of grey sposobnosti. Bič pa goni. Bolj kot žival goniš, bolj dela, me je nekdo učil :D.

Lekcije teka na Šmarno goro

1. Po moje je enostavno lažje letet v hrib, ko pa da bi se silil na dolgi routi bit hiter. Ker pol ne rabim bit hiter, pa sem še vedno naredil ful, ker sem letel gor v hrib. In vidim da se kr neke ljudi strinja z mano, ker tuji laufajo gor. In v oktobru je celo organiziran lauf gor. Ampak brez mene. Jaz se bom te ze sparal (napol), ker
2. Maaaaaaaraaaaaton je čez en mesec. Avijonske karte so, apartma je, forma je že skoraj nareta, zdaj samo še grema. Skoraj.
3. Naslednjji vikend je Spartakov tek, prijite navijat. Bo treba en dan zjutraj letet tam mimo pa videt ce ze kaj pripravljajo. Ovire pa to.
4. Vcasih je fajn, da se glasba sama ugasne, danes sem po dolgem casu sam laufal ene 15 km v tisini, pa je fajn. Samo ova teta me pol vcasih prestrasi z 17 kilometers completed.
5. A to pol ljudje celi dan stojijo pred totimi kioski za ta da dobijo karte za kosarko al kaj? Kr sn prej mimo leto, pa jih ene 20 tam stoji pred zaprtimi kontejneri. A ce ze simfam, ni mi jasno, kaksmo zgradili dvorano ki je cisto nova in kao nareta za take vlke tekme pa to, pol pa moramo za prodajo kart in menjavanje kart postavit stiri grde kontejnere, ki poleg vsega onemogocijo se uporabo polovice stojal za becikle. Ja pa a je kdo kaj studiral? Da ne govorim o onih ograjah ki so jih postavli vse okoli. Ampak so se vsaj potrudli in jih naredili lepe. Ti kontejneri so pa grdi ko pjes in so prva stvar, ki jih vidis, ko prides do dvorane. Svaka cast.
6. Koleno pravi hello. Ki se je zdaj naslo sicer ne vem, ampak bom rekel, da je kriva Smarna, tako da naj mu bo. Na maratonu ne bo hriba. Na sreco 🙂
7. Velika razprava o two and tango and you lead and I lead and having the cake and eating the cake. Na sreco je za vsakega ena torta tu nekje. Za ene torta, za druge pa muffini 🙂
8. In a lahko prosim ne Jegra? Znanstveno je dokazano, da skodi… 😉
9. Tole z čokoladnim mlekom je po moje samo izgovor, da se pije čokoladno mleko. Najboljše za regeneracijo? Mleko pa cuker? Dvomim. Ampak dobro pa je 🙂 Vsake tolko lahko tudi to.

Lekcije teka in kolesarjenja

20130817-125615.jpg
Kolesarjenje in tek sta bila na razlicen dan. Nisem še tak daleč, ampak ker prejšnjič nisem veliko pisal, pol to združujem.
1. Tole kolesarjenje je neučinkovito. 2,5 ure za 1600 kcal? Pa to jaz odlaufam v 1,5 ure. Še dobro, da gre za druge stvari, ne tolko za kalorije.
2. Kdo je rekel, da je kolesarjenje bolj prijazno kolenom, kot tek, naj se zdaj takoj javi. Od Ekomaratona 2011 me pri teku niso resno bolela kolena, po eni uri bicikla pa so se ze oglasla. Na koncu ze oba.
3. Stari grad, tisti, ki je tja gor gradil cesto, a lahko prosim zraven se kline pa zajle potegneš?
4. Tole sliko bom pustil tu in nič napisal. Ni to prostor za takerazprave.
5. Letel sem še enkrat 25 po PST od mene do Rudnika in po Titovi nazaj do mene. Prvič je bil dež, zdaj sem tekel 0,30 hitreje v povprečju. Kar je v mesecu dni lep napredek, sploh ker je zmes velik hrib, je to čisto ok povprečje.
6. Še malo in postavit si bo treba ciljni čas za maraton. Prejšnji je bil 6,29 v povprečju na kilometer. Zaenkrat ne bom nič rekel 🙂
7. Zdaj pa da vidim, če mi bo uspelo danes še na Šmarno zlest. Da se grem malo turističnega vodiča 😉
8. Mislim, da sem pogruntal, zakaj ljudje laufajo zjutraj. Ne zato, da imajo popoldan fraj, ampak zato, da lahko popoldan še kaj drugega športajo… Bomo widli…

20130817-125625.jpg

Lekcije teka na Šmarno goro

1. Kr malo sem se bal tega teka. Zdelo se mi je dalec in naporno, pa ni bilo. Sem moral it se malo do PST in nazaj, da sem naredil 25km, ampak se je izplacalo.
2. Vode danes nikakor ni bilo dovolj. 2 litra sem spil. Teta v kafani pod blokom je bila znervirana ko sem sel samo na Wc si vodo nalit. Ne grem vec k njim na kavo.
3. Gor sel cez malo Kuhno, dol cez grmado. Grmada je bolj primerna, tam cez malo kuhno je en kup slabih steng in korenin. Rako da naslednjic na Grmado
4. Po moje bo nujno treba camelback. Tak ko mi je zdaj vlivalo po celu (siltu) mi pa menda res se ni. Ceprav je cisto mozno da sem malo se ven dajal pircek iz sobotnega kopanja 🙂
5. Ta post je tudi lekcije ponedeljkovega jutranjega teka. Nisem uspel vceraj tega spisat. Je blo prevec mailov 😉
6. Noge v pon niso skoraj da nic bolole. Ocitno mi ti teki grejo 🙂
7. Ja seveda, zakaj pa ne bi, ce moras vprasat za smer, ustavil tistega, ki tece mimo tebe? Sem studiral da se naredim kot da ne slisim, sej mam slusalke. Ampak sem bil prijazen. Stara cesta za Mb… 🙂 naj ti bo, ker si nas.
8. Ce mislis, da imas doma skatlo hanzaplastov in rolo levkoplasta, kupi se vsakega eno. Ker v nedeljo ob 8 zjutraj, ko nic ne najdes, ti bo grozno zal. In potem na teku ne bo fajn.
9. Dovolj treninga in zdrava hrana poskrbijo da tudi po 25 km nisi celi dan adijo. No, ne cisto. Fajn da sem ze tu. Maraton mogoce letos ne bo tako tezak. Ali dalec je se do tega

20130722-082639.jpg

20130722-082726.jpg

20130722-082733.jpg