Paleo lekcije teka ob žici

1. Sorry Ljubljanski maraton, ampak lahko se skriješ. To je ljubljanska športna prireditev 1A. Na PST se zbere toliko različnih in tolikšno število ljudi, da je praktično neverjetno. Sam sem na PSTju preživel štiri ure in to od čisto jutranjih ur (ok, ok, nisem bil točno ob 6.00 tam, ampak ob 6,30 od oke) ampak toliko različnih ljudi, kot sem jih videl tukaj, jih nisem videl še nikjer. In občutek je fascinanten. In še zdaj trdim, da za tem pohodom ni politike, ni kreganja kdo je zmagal 45 in kdo je kaj delal po 45, ampak enostavno spomin na res bedn čas v Ljubljani in še bolj, pač fajnski pohod. (ne najdem linka na pismo, ki ga je menda lani v javnost poslal oče, ki je protestiral, da njegovega otroka vlečejo na ta komunajzerski pohod. )

2. Sorry Pot ob žici, ampak lahko se skriješ pred Ljubljanskim maratonom. Zdaj bom grd, ko bom rekel, da se vidi, da to organizira MOL, ampak a lahko lepo prosim ta dogodek pripeljemo v 2014? Na poti ni ene okrepčevalnice (ok, vsaj jabolka lahko dobiš), označbe so narejene na roko, da jih je malo težko gledat, na poti ni nobene glasbe in nobene vsebine. Nič od tega, kar lahko vidimo na vsakem teku in na vsakem organiziranem pohodu. Da ne govorim o virtualnih check-inih na posameznih postojankah in še kaj, kar bi lahko uredili v današnjem svetu interneta. Edino Amnesty international je imel postavljenih ene par štantov. Aja. In kaj je s tem, da mi na vrhu Golovca v roko porinete vrečko za čaj??? Ne čaja. Vrečko? Kam si jo naj dam? Ne razumem.

3. Glede na to, da očitno vsako leto ročno postavijo dodatne oznake, da se ljudje ne izgubljajo po PST je očitno skrajni čas, da se oznake nadgradijo tako, da bodo jasne. Ker sedaj res niso. Mogoče je tukaj priložnost, da se izkaže vseh 45 društev in zvez za spomin na NOB, II vojno, Osamosvojitveno vojno in kar jih še je. Namesto, da se dajejo o tem, ali je Janša heroj ali kriminalc in v kateri del tega spektra spadajo Kučan, pa Kidrič pa Tito pa bog ve še kdo, se lepo zmenite, pa nekaj zorganizirajte da dobite denar in potem postavite nove označbe na PST. In ker seveda vsi niste iz Ljubljane, potem poskrbite še za druge take poti po Sloveniji. Kaj pravite?

4. Seveda ima pohod tudi politično noto. Na poti okoli Ljubljane sem srečal slovenske zastave, SFRJ zastave, pa majice s Titom in Che-jem, ni mi najbolj jasno, kaj je bilo z majico Homerja, ki ima tatoo Che-ja, pa tudi majice “mi vemo kdo je zmagal” in še kaj. Ampak ja, svoboda izražanja je svoboda izražanja. Nisem pa srečal majic Janša Heroj 😉

5. No pa še o mojem teku. Še vedno sem na paleo dieti, kar me je precej skrbelo. Dva vikenda prej sva z A. tekla 21ko in sem že po 10 kilometrih čutil, da sem prazen, zadnjih par km me je A. moral orenk spodbujati, da sem sploh tekel do konca. Zato sem se tokrat bolje pripravil, zjutraj pojedel banano, še pomembneje pa, s sabo sem vzel ene 1000 kcal v doma narejenih energy barih. Pojedel sem tri od petih, ker mi je tretji bil že ogaben in sem ga komaj spravil dol, kljub temu pa so zelo pomagali. Cca vsako uro sem postal lačen in sem pojedel enega, da je bilo vse ok. Pojedel sem še ene 4 jabolka in nisem imel težav z energijo, enako pa se tudi ni pojavil zid, ki se je do sedaj pojavil na praktično vsakem teku okoli Ljubljane, tako da sem tam 30km veliko lažje tekel, kot kasneje. 32 km, kjer ni bilo nobenih postojank in semaforjev, sem brez težav pretekel z 6.0.

6. In še malo filozofije za na konec. Vsake toliko sem se začudil, ko je zapiskal Garmin, kako za hudiča, je bil zadnji kilometer 6,30 ali celo 7. In potem se seveda spomnil, tam sem se štemplal, tam je bil semafor, tam je bla gužva ipd. Redke so situacije, ko te nič ne poskuša ustaviti, zato je potrebno izkoristit tiste redke, ko imaš prosto pot, še bolj pa, gledati na pot, ne na cilj.

7. In ne, ne bom pizdil kakšna gužva je bila in kako se ljudje ne umikajo in sami zavzamejo celo pot. Ene parkrat sem po Golovcu tekel kar mimo, ene parkrat sem bil “Samo malo prosim, hvala”, in ene dvakrat sem (nežno) naredil hokejski body-check. Sorry, če tvoja grupa, ki hodi proti meni, zavzema celo širino res širokega dela poti, potem se boš umaknil ti meni, ne jaz tebi. In če se ne boš, mene je 2 metra in 90 kil. Mene ne bo bolelo.

8. Paleo jajčni muffini so dobri, samo moraš jih nujno narediti tako, da daš jajce na dno, potem pa gor dodatke, če jih želiš. Če narediš obratno, kot sem naredil jaz in najprej v modele zložil papriko in slanino, pa jajco preko, potem bodo imeli velike luknje. Lukenj pa se ne da jesti.

Paleo muffins

9. A ste kdaj opazili, da so trakovi, ki držijo drevesa na PST, sponke oblikovane v napis TITO? 😀

10. Regeneracijski tek danes, en dan po PSTju je bil kar naporen. Ampak, počasi se daleč pride. Po dolgem času sem spet hodil med tekom, ampak to mi sploh ni problem. Bil sem 1 uro zunaj in to je to kar je pomembno. Vse ostalo pride kasneje,

Ali se paleo dieta splača?

Čakam, da se spečejo moja paleo rebrca. In že nekaj časa razmišljam o tem, ali se paleo dieta, ki jo izvajam zadnjih 14 dni, resnično splača. Verjetno je vse odvisno od tega s čim jo primerjaš in kaj je tvoj kriterj. Ali vseeno.

1. Hujšanje s paleo dieto

Tukaj pravzaprav niti nimam pravih podatkov. Ko sem paleo jedel en mesec pred kakšnim letom, sem se še nekaj ukvarjal s tem, ali bom na paleo shujšal. Nekaj sem meril, pa na koncu nisem nič kaj veliko ugotovil. Resnično shujšal sem na dveh drugih stvareh, teku in s tistim klasičnim “manj žri”. In na koncu koncev se bolj splača in lažje je teči, kot jesti paleo, če mene kaj vprašaš. Ker ja, pač laufaš vsaki (drugi, tretji) dan, kar je veliko enostavneje kot držati dieto, kuhati, načrtovati in vse ostalo.

2. Cena paleo diete

Tukaj je po moje precej pomembno s čim jo primerjamo. Torej, kako ste jedli preden ste pričeli jesti paleo. Za mene je paleo nekoliko dražji od klasične prehrane. Če vsak dan zunaj jeste malice, če pogosto kupujete pripravljeno hrano ali predpripravljeno hrano in jo kuhate doma, bo paleo verjetno cenejši. Ker te enostavno prisili, da ješ doma, da kuhaš doma in ne hodiš veliko jesti ven. Ne glede na to, da se da paleo jesti tudi zunaj, ampak precej bolj omejeno, zato je za raznoliko prehrano, ki je absolutno nujna na paleo, resnično skoraj nujno, da večino hrane pripravite doma.

3. Tek in paleo dieta

Ne glede na to, da tečem približno isto kot preden sem jedel paleo, se mi je paleo poznal na kakšnem teku. Nekatere stvari je potrebno prilagoditi. Prejšnjič sem na 20km bil čisto brez energije. Občutek sem imel, da so zaloge energije izpraznjene. Očitno je zid prišel že prej. Sprememba se pokaže tudi pri hidraciji, ni mi čisto jasno zakaj, ampak na paleo sem precej bolj dehidriran, sploh pri športanju. Na 20ki sem med tekom spil 1,5l in takoj po teku še 1,5 litra vode, da sem sploh prišel k sebi. Pa sem navajen (skoraj čisto) vedno piti samo vodo. Res pa je, da sem tekel brez energijskih gelov. Ker pač vsebujejo skoraj izključno ogljikove hidrate. Stvar se bo čisto resno izkazala, če se bom za vikend resnično spravil teči okoli Ljubljane. Vsekakor bom s sabo vzel doma narejene paleo energijske ploščice (izjemno enostavne, dateljne, arašide in kakao vržeš v blender in to je to), poleg pa še vsekakor kakšen klasičen energijski gel, ker je pot res dolga in ne bi rad, da se mi kaj zgodi na poti. Tekel sem že tolikokrat, da bom lahko ta tek na paleo dieti primerjal z drugimi in videl, kako hitro je prišel zid, kako hudo mi je bilo ipd.

4. Odrekanje

Kaj pa vem, ja, na dopustu sem si dovolil nekaj alkohola in nekaj sladoleda (ena porcija sladoleda na dan, odžene lušte stran). Odpovedovanja je kar nekaj, res pa je, ko se navadiš in če vnaprej razmišljaš, se da marsikaj splanirati in nadomestiti tako, da ni hudega odpovedovanja, ampak vseeno. Mogoče so samo moje navade takšne, ampak ogljikovi so vseeno pomemben del življenja.

5. Zdravje

Kaj pa vem, zagotovo je moja klasična prehrana, ko jem veliko, vsekakor preveč ogljikovih, ne najbolj zdrava. Ker veliko tečem, si lahko privoščim nekoliko več le-njih. Če iz tega, kar smo se naučili na paleo dieti, sklepamo v klasičen jedilnik je treba stvari pač drugače pripravljati. Rižota z zelenjavo bi pravzaprav morala biti zelenjava z rižem in mesom. Enako verjetno velja za testenine, ki jih verjetno težko narediš tako, da je polovica porcije zelenjava, ampak vseeno bi se nekaj dalo narediti. Tudi meso bi (vsaj jaz) moral jesti pogosteje, ker z beljakovinami in maščobo zmanjšaš količino ogljikovih, ki bi jih moral pojesti.

Kljub temu paleo dieta ostaja. Sem skoraj na polovici in te 4 tedne (to lažje štejem, kot od datuma do datuma) bom vsekakor preživel, brez večjih težav.

A se splača?

P.s. ja, ja, na sliki je tudi krompir. Ampak ni bil zame.

Tekaška ninđa

1. In nisem samo ninđa na sliki 😀 ampak tudi v resnici. Teti, ki sem jo napol na smrt prestrašil, ker sem tako lahno tekel na mojih nožicah (ok, po travi sem laufal, ker so ble luže, pa se me zato ni slišalo), se še enkrat opravičujem. In ko je skočla v luft, sem skočil tudi jaz. Mater sn se fstrašo.

2. Ok, ok, priznam. Letet okoli Ljubljane s štartom ob 5ih zjutraj sploh ni tako slabo. Prav fajn je, ko ni nikogar. Praktično nikogar. Razen tete, ki teče v plastičnih škornjih (ha, kdo pravi da rabiš kvalitetne tekaške čevlje?) in še ene par tekačev. Prav presenečen sem bil, da toliko ljudi teče po Golovcu sredi noči. In vsekakor kudos A., ki me je zvlekel tako zgodaj in potem sva en drugega vlekla okoli Ljubljane.

3. Ja, čez camelbag ga ni. Čisto enostavno, zdaj morem samo še razmislit, ali bo treba kupit večjega oziroma takega, ki ima nahrbnitk še s kakšnim dodatnim žepom. In gele je treba začet kupovat na količine. V Intersportu majo moje gele po 2.10 za komad. Če bom vsak vikend pojedel ene 4 je tk neke. Na netu so po 1€. Se kr splača. Da ne govorim o tem, da bo treba nekaj nabavit za spremljanje 10 urnega teka. Ker iphone nikakor ne bo potegnil tolko baterije. Tolko o tem, da je tek poceni šport. My ass.

4. Malo je to vse skupaj problematično. Tek bi moral biti samo tek, ne pa da postaja življenjski stil. Mislim sej je fajn, pa vse, pa končni cilj se zelo lepo približuje in vse. Ampak, malo vseobsegajoče postaja tole. O tem sem zanimivo čital v knjigi How Triathlon Ruined My Life
. Se splača prebrat.

5. Uspel mi je tudi prvi letošnji tek po snegu. Tisti en dan, ko smo meli sneg. In še to je bilo sicer po snegu v zraku, po tleh pa je bla voda. Tako, da je bilo bolj tako tako. Ampak za okus bo. Sicer pa sem naslednji dan ugotovil, da je sneg veliko boljši kot led, ko sem ko po jajcih letal po ovinkih, da me ne odnese ven. Ker to, kolko nerodn sem, vsi vemo. In zdaj že dolgo ni bilo nič. Vsi vemo, kaj to pomeni.

6. Kdo pride na istrski maraton?

7. Kdo ve kaj so to neki organizirani tekači danes tekli mimo stadijona Stožice?

Okoli Ljubljane po PST z dodatkom

1. Ni mi jasno, zakaj je megla vedno samo do hriba. Golovca. Ko pridem na drugi strani dol, je vedno že sonce. Ali pa vsaj megle ni. Recimo da je slučaj, ker drugače geografsko in meteorološko ni ravno logike. Vsaj po moje ne.
2. Tekačev je zunaj spet toliko, da je neverjetno. Celo jutranji so se pokazali in zdaj v povprečju zjutraj (pred službo, aka 6.30) srečam ene 10 ljudi. Očitno novoletne zaobljube. Želim jim, da zdržijo čim dlje. Zanimivo pa, da vsi tečejo brez luči. Samo jaz jo rabim, očitno.
3. Tale tek po PST je bil občutno počasnejši od obeh prejšnjih. Čeprav sta se prejšnja dva zdela težja. Je pa res, da sta potekala v času treninga za maraton. Bil je pa namenjen tudi testiranju nove oziroma drugačne hrane. In stvar se ni izšla. Poleg daljšega postanka na pumpi, je hrana (Frutabele s črno čokolado, študentenfuter) poskrbela tudi za rahlo neprijetne občutke v želodcu in nižje dol med tekom, pa tudi za to, da sem se ponovno srečal s hrano ene par ur po teku (da ne grem v detajle). Šaltam nazaj na gele. Nije bitno, bomo pa jedli gele, sej so dobri.
4. Je pa regeneracija sedaj že veliko boljša. Pravzaprav sem lahko počel stvari po teku, kar je že velik dosežek in še današnji tek sploh ni bil tako problematičen. Sicer je bil počasen, ampak takšen tudi mora biti.
5. Resnično mora nekdo ugotoviti, kako na camelbagu preveriti, koliko vode je še noter. Ker to sedaj je ugibanje preko palca. In še, naPetrolu na Viču voda v wcju teče po kapljicah, zato je postanek ziher dolg 5 minut, če bi rad nalil 1,5 litra vode v vrečo.
6. Naslednji vikend bo PST hitrejši, v dobri družbi, s pravo hrano. Ampak sredi noči. Weirdos.

Avokado je hudicev sadez

1. A lahko ze sneg, prosim? Mislim, da sem nasel razlog, zakaj gledat vreme na televiziji. Tam znajo povedat, al je to, da nimam snega spljoh letos se, normalno, al ne. Ker spomnim se itaq ne. Glej tocko 3.
2. Resno, teta, pr eni stopinji ti v kratkih hlacah. In se hodis? Kak te to gre?
3. In seveda vedno pozabim cisto vse lekcije, ko se vsedem da bi jih zapisal. Zlata ribica.
4. Avokado je hudicev sadez. Tak kot sem rekel, ravno 2 uri casa imas, ko je resnicno zrel. Dva dni nazaj se je cutil kao zrel. Ga dam na pol, valda ga je samo pol zrelega. Pol porabim, druga pol naj se se dozori. Vcere nisem, ker smo jedli zunaj, danes zjutraj ga vzamem v roko, evo je ze gnil. Napol crni. Streha orehova, paum jedo gnili avokado. Iz principa.
5. Mislim, da je res cas, da se poslovim od Halo Katra pic. Ker… Ne. Ne gre. Lepa vida, al dobra vila al kaj ze je, pica stane isto, je sicer enkrat manjsa, ampak kilometre boljsa. In bolj zdrava ker ona halo katra te da v komo ogljikovih hidratov za ene pet ur. Pa itaq je pojes samo pol. (ok, vcasih celo 😉
6. Ce bo se stopinjo, dve bolj mrzlo, bo treba dat se eno plast na sebe. Ker je res malo malo.
7. A se po nekem cajtu na mrazu sapa tolko ohladi, da se je ne vidi vec, al je samo ne vidim ker pac laufam?
8. Low carb diet se kr obnese. Zdaj morem pogruntat samo, kako vec mascob spravit v sebe. Z mesom ne ravno. Peanut butter verjetno ni dovolj. Avokado, glej tocko 4. A se avokado da dobit v kozarcu?
8. Al bi mogo to napisat v knjiznji sloventscini? 😉

Mrzli, nocni polmaraton

Ni mi dal mira moj prejšnji polmaraton, ki sem ga prelaufal s povprečjem 6,40 al še manj. In sem šel še enkrat (no, itaq bom šel še velikokrat. Samo tale je bil malo za popravit slabi okus). Tokrat s 6.0 povprecjem in nekaj lekcijami.
1. Ko pade kugla dol, postane zelo hitro zelo mrzlo. In -2 se čuti ful mrzlo.
2. Voda postane tudi ful mrzla, zato drugič vzamem camelback, za katerega upam, da se bo grel na mojem hrbtu.
3. Vsi laufajo brez luči. Kako jim to uspe ne vem. Ker jaz se skotam tudi z lučjo, po ravnem po PST. Našel sem verjetno edini kamen in se na njem spotaknil. In tu je fajn, če pocasi laufas. Ker če počasi laufaš, pol tudi počasi padeš 🙂
4. Te naglavne lampe iz Nočne 10ke so crap. Svetijo malo, pa ful rabijo batarij. Morem pogruntat kako drugo. In ideja o dveh lampah se sliši prav odlična. Ena sveti pred tebe, druga pred noge. Bom preveril.
5. Tek po tem mrazu res vzame še več energije. In mislit za računalnikom po takem laufu je prava muka. Ali smo prevedli stvari in turnir porihtali.
6. Nike plus si zapomni kaj dela tudi, če se telefon ugasne. Moj je obupal kak kilometer pred ciljem, skupaj sta nanj delovala mraz in bolj prazna baterija in se je odločil da je brezveze. Ko se je segrel in zagnal je rekel samo “resuming workout”. In jaz sem bil srečen.
7.Morem najt še cajt, da to še ponovim letos. Enkrat. Če že (kot zgleda) celi PST ne bo šel letos.
8. Less is more.
9. Ne zastopim točno, zakaj so na PST naredili nove klopi, potem pa so sedala stran vzeli. Ker pozimi ne rabiš klopi, al kako?
10. Template zahteva sliko. Jaz je nimam. Zato izvolite random running quote.

Lubi bog nebeški, je lahko že konec tega

– lekcije počasnega teka so težke lekcije. Sam sem bil prepričan, da sem dal skozi že veliko počasnih tekov, ampak ta včerajšnji me je grdo presenetil.
– po moje je bil ta tek posledica svasta stvari, tako kot je vedno. Napačne hrane, utrujenosti, teme, mraza in še čega. 21ko sem pretekel v skoraj 2:30. Kr neke
– hodil sem. Mislim resno hodil. Ker nisem mogo več laufat. Svašta. Sej je jasno, da je vse v glavi, ampak jaz sem imel obcutek kot da sem pojedo vse kar je za pojest od zalog v mojem telesu in da ni niti grama energije vec. Res pa je, da sem s sabo vzel glih nic hrane, kar je tudi malo brezveze
– zraven sem vzel camelbag da ga preiskusim. Dve st ari sem ugotovil, ena je, da moj rukzak za camelbag nima elastike na spodnjem pasu, ki gre preko trebuha, kar je precej motece, saj ce ga zategnem ne morem dihati, ce ga sprostim pa vsakokrat ko vdihnem zdrsne dol in se bojim, da bo prislo do odrgnin na dolgih tekih. Iskal sem tisti sweet spot, kjer bi bil ravno prav zategnjen, pa ga nisem nasel. 2. Iz baga je potrebno izstisniti ves zrak, ker drugaceje glasen, to moram se sprobat, ce gre.
– konec dober, vse dobro, ostaja pa grenak okus. Drugic bo boljse.

Lekcije teka pred sončnim vzhodom

1. Res mi postaja to všeč. Jutro, tema, megla. Včasih se vidijo celo zvezde. Ampak na srečo še ni mrzlo, dokler je nad 10 je to z lahkoto.
2. Povozit me hočejo. Najprej na PST! Danes pa na prehodu za pešce. Pa še lampo sem meu na glavi, tak da me res ni mogo spregledat.
3. Po moje moraš samo enkrat it s čelko (heh, funny name) laufat, pol pa ti to ni več čudno. In je fajn, čeprav je tako ali tako svetlo, tudi ko ni. Tudi na PST na večini mest, kjer ni veliko dreves ni sile. Ampak ziher je ziher.
4. Kape ne moreš dat dol, če maš lampo na glavi. Mislim, lahko, ampak potem se lampa razleti. Ampak so trdožive.
5. Pismo, s katerim prevzdigneš številko je prišlo in že odštevam. 10 dni.
6. Mesec oktober je mesec rojstnih dni. Začne se s poznim septembrom in pol je celi oktober akcija. V službi, kolegi, lepi ljudje, vsi so oktobra 🙂
7. Zdaj ne več nove teniske majo sedaj za sabo že 100 km in se zelo fajn obnesejo, boljše od prejšnjnih, pri katerih sem imel prevej več težav na začetku. Tako da bom šel z njimi suvereno na maraton.
8. Po čitanju o tekačih in pogovoru z drugimi ugotavljam, da nas veliko počne to, da daje vzdevke ljudem, ki jih redno srečuje na tekih. Kolerke danes ni bilo. Upam da ni kaj narobe. Res pa je, da trenutno po PSTju zjutraj ni veliko (skoraj nič) takih, ki bi redno tekli tam, tako da mojihvzdevkov trenutno ni veliko.
9. V nedeljo je 21ka, in v teoriji bi moral počivat in v osnovi sem dogvorrjen, da grem malo navijat, pa kofetkat. Ampak je pa čudn feeling. Zakaj bi šel nekam, kjer je tek, pa ne tekel. Mislim, sej je samo 21. Ampak kao moram počivat. Morem se odločit in ne it 🙂

Lekcije zadnjega dolgega teka

1. Benti je to dalec. 😉 in vse je bilo ok, se tempo po Golovcu je stimal, samo ko sem pa prisel do zida, je bilo pa adijo. Po kilometrih se prav vidi, vse tam do 30 sem bil lepo pod 6, tudi vecinoma pod 5,40, pol pa 6, tudi 7 minutni kilometri. Upam da bo prava hrana in vse ostalo na maratonu poskrbelo, da ta razlika ne bo tako velika.
2. Laufat oblecen ni fajn. Dolge hlace, dolgi rokavi, okoli vrata nekaj, pa na glavi, pa kaj se. Ni fajn.
3. Ali so ludi cudni… A je res treba otroku, ki se fura s poganjalckom, dat celado? Nic hitreje kot peš ni, nič višje kot peš ni in za njim itaq šetata ata in mama.
4. B. je zadnjič vprašal, kaj razmišljam na teh dolgih tekih. Vse pravzaprav. Itaq mam 4 ure, torej mam veliko časa. Če poslušam kak podcast, ki me poskuša nekaj naučiti, potem kr padem v to, čeprav marsikdaj ugotovim, da za zadnjih pet minut nimam pojma kaj so razlagali. To je posebej problematično pri kakem Economistu, kjer se “zbudim” sredi kakega dolgega članka, kjer nimam pojma o kateri državi govorijo. Drugače je pa velik del namenjen “ooooo kak je to fajn, to ne moreš verjet, ful fajn letim” in minuto kasneje (skoraj) “kaj si ti čisto nor, to ja nea gre, jaz grem kr domov”. In pa seveda vse in vsakogar, ki se je zgodil v zadnjih dneh preštudiram. Najlepše pa je takrat, ko čisto padeš noter in sploh ne študiraš, muzika nabija in samo laufaš. Pogosto tudi študiram kaj bom tukaj napisal in seveda najboljše ideje tako ali tako pozabim.
5. Prav najdo sem se tam nekje okoli Broda, kako sem padel v poslušanje podcasta in se napol sploh nisem več trudil. Zbudil me je pa en stric, ki me je čisto presenetil, ker me je prehitel. In alo, idi za njim. In to je 5,10 kilometer tam na 25. Ampak potem ni šlo več in sem ga spustil naprej.
6. Ta teden morem na kofe k F., ki je prelaufal prvo 100ko. Like a boss.
7. Še manj kot štirinajst dni. Ta teden še laufam vsako jutro, za vikend eno u easy 15ko, potem pa naslednji teden ene 2x zjutraj in to je to. Zdaj je treba počasi začet počivat. Bomo videli kako bo to, ker se tako ali tako sam zbujam vsako jutro. Pol mi bo pa dolgčas zjutraj 😉
8. Pa seveda familiji L. en velik hip, hip, hura, k podirata osebne rekorde 🙂
9. Lepo sem se nasmejal, ko sem pogruntal, da imajo vsa nova drevesa na PST s sponkami napisano – TITO – . Nekomu se je res dalo 🙂 in nihče tega verjetno ne ve. Slikat se mi pa ni dalo, ker me je skrbelo, da bo Nike+ tezil, tak ko je na začetku laufa. Seveda na zabavo vseh mojih FB prjatlov..10. Včeraj sem bil napol bolan po laufu in prav celi dan je trajalo, da sem prišel k sebi. Čudno je blo.
10. In ona je rekla “noben moški, s štajerskim naglasom, ne more bit simpatičn”. Valda, ja… 🙂 🙂

Lekcije teka 1.9. – težko, policija, rehidracija

1. Telo vedno da nazaj, to kar dobi vase (hrmm, to velja tudi za petek ponoči :D), to sem se danes naučil. Vse kar vliješ vase se ti vrne. In meni je vračalo še danes, ampak na koncu sem naredil 15ko.

2. Če se ti zjutraj res, res ne da it laufat, si reči “eh, grem eno počasno desetko”. “Desetko lahko kadarkoli, kjerkoli prelaufaš”. In sem šau. In je na koncu bila 15ka, ker mi je res pasalo. In ker mi je bilo hudo, da bi se po petki obrnil. In ni blo (ful) hudo.

3. Tile napitki za rehidracijo so verjetno najslabša stvar, ki sem jo kadarkoli poskusil za rehidracijo. Embalaža je bedna, odpiranje je bedno in okus je bedn. Glede na to, da ma precej visok % sladkorja v sebi, je stvar tako slana, kot da bi pil samo slano vodo. Ne kupit. Nikakor.
Napitek za rehidracijo

4. Je pa bla danes kr orenk gužva po PST in zgledalo je, kot da veliko število ljudi teče res daleč. Poleg tega so imeli organizirane tudi postaje s hrano in vodo. Al kak se jim že reče. Pač tam ko maš vodo. Postojanke so to po moje. Postaje? Ne vem.

5. In hvala stricu policaju, ki se je odločil, da mi ne bo zatežil, ker sem šel pri rdeči čez cesto. Sorry, malo je deževalo in res se mi ni dalo stat pred skoraj praznim križiščem. Edini problem je bil, ker je tisto, kar je iz praznega naredilo skoraj prazno križišče, bila marica. In tako ali tako je okoli križišča že stalo par policajev. Očitno so preverjali pasove in luči. Kakorkoli, oni iz marice je pomahal onemu, mimo katerega sem tekel, ki me je pogledal, pokazal name in potem… Ne vem, jaz sem se delal da nič ne čujem (ker sem res poslušal apparatus, ki je mimogrede spet odličen. Enourna oddaja o košarki, ki je še celo meni zanimiva). In sem šel naprej. In nihče ni tekel za mano, kar je ql. Ampak res, to postavanje pred rdečimi semaforji, ko dežuje, ni fajn.

6. Musklfieber po bowlingu? Očitno bo treba več delat na ramenskem obroču, ker se mi te (skoraj) tri ure bowlinga prav poznajo. BTW, red orbit žuri so odlični. 😀

7.Konec septembra bo spartakov tek. Mud run. Kakorkoli mu že hočeš reči, zgleda fajn. Mi gremo. Držite pesti, da se ne ubijem 😀 http://www.spartakovtek.si/

8. Avgust je bil dober mesec. Odlično vreme za tek, dobri časi. Sicer ni uspelo 200km, zmanjkalo jih je samo 9, ampak včeraj jih resnično ni šlo narediti. Je bilo prehudo. Tako da, ostaja cilj 200km za ta mesec. Z 15km prvi dan, je cilj lepo nanišanjen. Sicer pa je približno 200km na mesec lep cilj in lep tek. To je cca 6-7 km na dan. Kar je kr ql.