Zakaj je vseeno, če ministri vedo, kaj pomeni fiskalno

Kriza slovenske demokracije je prišla ponovno. Ne s tem, ker nam propada država, ampak s tem, ker imamo politike, ki ne vejo kaj pomenijo stvari, o katerih odločajo. In sedaj se na veliko vsi zgražajo, kako je bedno to, da ministri ne vedo, kaj pomeni fiskalno. Pa fiskalno pravilo, pa kako delujejo bonitetne hiše in take stvari.

Meni se zdi popolnoma irelevantno to, da ministri tega ne vedo. Sploh ker so to vprašali ministra za notranje zadeve, pa ministra za DDSZ in ministra za okolje. Ki v osnovi ne bodo odločali o naši fiskalni in drugi finančni politiki naše države. Ja, mene so sicer na faxu učili, kaj je to fiskalna politika in kako vpliva na stvari in verjetno te fante tudi.

Ampak to, da oni vedo kaj pomeni fiskalno, je pomembno le za “demokratične romantike”. To so tisti, ki resnično verjamejo, da se ministri sami odločajo, kaj in kako naj se dela. Torej da minister Bogovič pride v pisarno in reče “no, da razmislim kako bomo v Sloveniji proizvedli manj koruze” (ki bi je menda res morali manj pridelati, ker ni primerna za naša prodnata tla, ali to je nekaj čisto drugega). Ministri imajo za te stvari strokovne sodelavce, ki stvari preučijo in rečejo, čuj to bi blo pa fajn, ali pa rečejo, eh, to je brezveze.

Kar mene po eni strani pomiri. Ker to pomeni, da o naši prihodnosti ne odloča le en minister, ampak to pomeni, da ekipa ljudi, ki so strokovnjaki na svojih področjih (kar ministri niso, ampak so politiki), svetuje ministru. Ta se nato odloči glede na nasvete strokovcev in seveda glede na politično orientacijo. Ali pa, oziroma bolje rečeno oziroma ima tako ali tako že strokovce, ki z njim delijo pogled na svet in mu po defaultu svetujejo po strankarski liniji.

Seveda bi bilo fajn, da bi imeli izobražene in razgledane ministre, ki bi takšne stvari vedeli iz glave. Ker to bi pomenilo, da imajo tudi znanje iz drugih področij. In da znajo razmišljati širše in dlje. Ali … Takšne smo si izvolil …