Lekcije jesenskih dvojčkov in druge zgodbe

1. Malo sem se bal narediti spet dvojčka (sendvič, kakorkoli jim že rečemo), torej dva daljša teka enega za drugim. Čeprav zdaj gledam, da mi je Garmin enega pojedel. A sem ga sploh laufal, če ga ni v Garminu? Ampak, ga ima Strava, tako da je ok. (weird). Šla sta odlično, cca 20km po trailu (opet Rašica), drugi sicer 30 sekund na kilometer počasnejši, ampak sej hitrost ni važna.

2. Važno je, da se laufa veliko.

3. Moje nove teniske so št. 49. Teti sem lepo reko, da mi bo to preveliko, ker sej mam vlko nogo, sam ne 49. Teta je imela prav. Prešaltal na Salamon. Brez Gore texa al česa že, ker so mi bili oni pretrdi. Pač kupil sem čevlje, ki so lepo sedli na nogo. Po moje imajo precej manj blaženja, kot moje dosedanje Najkice. Kar mi teta v Intersportu sicer ni povedala, čeprav je bila drugače izredno prijetna in prijazna in je vse povedala.

4. Ni mi jasno, kako laufaš “tekmo” v takem vremenu kot je danes. Tema kot v gozdu, gozd, megla, vse je mokro, vse se blešči. Na srečo poznam pot že skoraj na pamet, tako da sem vedel kam iti in tudi velike korenine na poti že poznam. Če bi bil prvič na tej poti, bi se ziher 37 krat zgubil in 49 krat fuknil na koreninah. Ne glede na mojo, sedaj, top šit opremo, ko mam končno teniske, ki imajo tudi nekaj oprijema.

5. Tole s hrano postaja komplicirano, zdaj bi moral še zajtrk jest al kaj? Kdo bo vse to pomival?

6. Rad bi še letel na Vršič to leto. Sej vem, da je že sneg, samo vseeno.

7. Ugotovil sem, da je neprijetnost teka ponoči v gozdu povezana tudi z čustvenim stanjem mlade krave. Zadnjih nekaj dni, ko je bila akcija v glavi, je tek po gozdu bil neprijeten. Ko dežuje, je gozd zelo glasen, poleg tega da je v njem senc in postav in premikajočih se stvari v kotičku očesa. Zdaj, ko se stvari umirjajo, je bil že prijetnejši.

8. Nisem še čisto prepričan, ali je sistem za uravnavanje svetlosti moje čelke tako zelo občutljiv, ali pa je enostavno prazna batarija. Danes je, ko se je začelo svitati, luč svetila zelo bogo. Ali je sama začela svetiti manj, ali pa je enostavno prazna, ne vem. Ni pa blo ravno fajn. Sicer pa, ko je listje mokro in se vse itaq sveti, tako ali tako nič ne vidiš.

9. Na nedeljskem dolgem teku sem ugotavljal, kako malo časa si vzamem za razgledovanje po okolici. Enostavno padem v lauf in je pred malo le cesta, ostalo izgine. In ne glede na to, da sem se odločil, da bom gledal več, sem skoraj pohodil srnjaka (gamsa?). Ne vem kaj je bil, izgledal je kot gams, ampak dvomim da se le-ti šetajo po Rašici. Ampak srnjaki niso takšni. Tudi on je bil malo presenečen, da sem tam in se je le mirno odstranil od mene. Očitno ne zgledam nevaren.

Mrzli, nocni polmaraton

Ni mi dal mira moj prejšnji polmaraton, ki sem ga prelaufal s povprečjem 6,40 al še manj. In sem šel še enkrat (no, itaq bom šel še velikokrat. Samo tale je bil malo za popravit slabi okus). Tokrat s 6.0 povprecjem in nekaj lekcijami.
1. Ko pade kugla dol, postane zelo hitro zelo mrzlo. In -2 se čuti ful mrzlo.
2. Voda postane tudi ful mrzla, zato drugič vzamem camelback, za katerega upam, da se bo grel na mojem hrbtu.
3. Vsi laufajo brez luči. Kako jim to uspe ne vem. Ker jaz se skotam tudi z lučjo, po ravnem po PST. Našel sem verjetno edini kamen in se na njem spotaknil. In tu je fajn, če pocasi laufas. Ker če počasi laufaš, pol tudi počasi padeš 🙂
4. Te naglavne lampe iz Nočne 10ke so crap. Svetijo malo, pa ful rabijo batarij. Morem pogruntat kako drugo. In ideja o dveh lampah se sliši prav odlična. Ena sveti pred tebe, druga pred noge. Bom preveril.
5. Tek po tem mrazu res vzame še več energije. In mislit za računalnikom po takem laufu je prava muka. Ali smo prevedli stvari in turnir porihtali.
6. Nike plus si zapomni kaj dela tudi, če se telefon ugasne. Moj je obupal kak kilometer pred ciljem, skupaj sta nanj delovala mraz in bolj prazna baterija in se je odločil da je brezveze. Ko se je segrel in zagnal je rekel samo “resuming workout”. In jaz sem bil srečen.
7.Morem najt še cajt, da to še ponovim letos. Enkrat. Če že (kot zgleda) celi PST ne bo šel letos.
8. Less is more.
9. Ne zastopim točno, zakaj so na PST naredili nove klopi, potem pa so sedala stran vzeli. Ker pozimi ne rabiš klopi, al kako?
10. Template zahteva sliko. Jaz je nimam. Zato izvolite random running quote.

Lekcije teka pred sončnim vzhodom

1. Res mi postaja to všeč. Jutro, tema, megla. Včasih se vidijo celo zvezde. Ampak na srečo še ni mrzlo, dokler je nad 10 je to z lahkoto.
2. Povozit me hočejo. Najprej na PST! Danes pa na prehodu za pešce. Pa še lampo sem meu na glavi, tak da me res ni mogo spregledat.
3. Po moje moraš samo enkrat it s čelko (heh, funny name) laufat, pol pa ti to ni več čudno. In je fajn, čeprav je tako ali tako svetlo, tudi ko ni. Tudi na PST na večini mest, kjer ni veliko dreves ni sile. Ampak ziher je ziher.
4. Kape ne moreš dat dol, če maš lampo na glavi. Mislim, lahko, ampak potem se lampa razleti. Ampak so trdožive.
5. Pismo, s katerim prevzdigneš številko je prišlo in že odštevam. 10 dni.
6. Mesec oktober je mesec rojstnih dni. Začne se s poznim septembrom in pol je celi oktober akcija. V službi, kolegi, lepi ljudje, vsi so oktobra 🙂
7. Zdaj ne več nove teniske majo sedaj za sabo že 100 km in se zelo fajn obnesejo, boljše od prejšnjnih, pri katerih sem imel prevej več težav na začetku. Tako da bom šel z njimi suvereno na maraton.
8. Po čitanju o tekačih in pogovoru z drugimi ugotavljam, da nas veliko počne to, da daje vzdevke ljudem, ki jih redno srečuje na tekih. Kolerke danes ni bilo. Upam da ni kaj narobe. Res pa je, da trenutno po PSTju zjutraj ni veliko (skoraj nič) takih, ki bi redno tekli tam, tako da mojihvzdevkov trenutno ni veliko.
9. V nedeljo je 21ka, in v teoriji bi moral počivat in v osnovi sem dogvorrjen, da grem malo navijat, pa kofetkat. Ampak je pa čudn feeling. Zakaj bi šel nekam, kjer je tek, pa ne tekel. Mislim, sej je samo 21. Ampak kao moram počivat. Morem se odločit in ne it 🙂