Življenjske lekcije 10.2.2016

Očitno se je življenje danes odločilo, da nujno potrebujem par lekcij v obliki focnov. In ker sem priden učenec, sem poslušal, prerazmislil in sedaj jih delim.

  1. Roll with the punches. To kar življenje vrže vate, vzami in se prilagodi. Če je ideja, da v 40 minutah, ki minejo od prvega alarma do trenutka ko bi moral stati pred blokom z Garminom, ki je že našel satelite, se ta ideja seveda skoraj nikoli ne zgodi. V vmesnem času se je potrebno zbuditi, naštemat, oblečt, raztegnit in še kaj in tale še kaj je danes poskrbel, da se je od vsega zgoraj naštetega zgodilo samo oblekel se je. In raztegnil v dvigalu, ter komaj ob 6:10 stal pred blokom. Ker:
  2. Kar daš vase vpliva na to kar bo prišlo ven iz tebe. Vikend, kjer je glavni slogan “đanka nam manjka”, ki se nadaljuje s krofi, Mc in čokoladnimi napolitankami, ki poskrbijo da večerno pisanje poročil resnično deluje, pusti posledice, kjer je pač potrebna daljša razprava s prebavnim traktom. In ta seveda negativno vpliva na to, kako hitro si sposoben štartat.
  3. Nič ni tako hudo kot izgleda na začetku. Če je, ko sem še stal pod streho vhoda, izgledalo kot da bo konec sveta, mraz, veter in dež, se je potem stvar bolj ali manj umirila. To je pravzaprav praksa vedno, zato mi je malo žal, da nisem izkoristil drugega dne laufanja na morju. Ker vem, da ne glede na to, kako hudo dežuje, to hitro mine in večino časa resnično čisto malo dežuje. Tako se je dež danes pomiril kmalu po tem, ko sem se jaz ogrel. Ali pa je vsaj zgledalo tako.
  4. It is not over until the fat lady slaps you in the face. Očitno. Kajti, ko sem se že veselil, da je le še kilometer do doma in da glede na to, da je dež nehal, ne bo tako zelo hudo, toča. Seveda, ne samo toča, toča, ki ti jo veter zabije direktno v vsako poro. Super. Ker še ni bilo dovolj

Drago življenje, hvala. I’m a stronger man because of you. Če pa lahko prosim, naj bo to dovolj za danes, ker se mi res ne da več učit. Lahko? Hvala.

P.s. danes ob 10.10 se odprejo prijave za nočno 10ko. Letite se prijavit, ker bo po moje hitro vse polno.

Kako sem nezaključil obe ultri v 2015

  1. Ideja je bila precej enostavna. Po 75 km Logarske v 2014 je bilo potrebno narediti še nekaj več. Iti dlje in biti olimpijsko hitrejši, daljši in višji. Da bi se enkrat resnično lahko lotil resnih podvigov. In po moje so me Hrvati malo naplahtali. Slike, ki sem jih videl nekje in so me navdušile nad Istriskih 100 so bile pravzaprav iz 100 milj, ne iz 100 kilometrov, ki ni nikjer tekla poleg morja. Kljub temu je slik, ki so ostale v glavi iz tistega teka, dovolj, čeprav niso iz morja. Odločitev, da traso prelaufam brez podpore, da tudi navijačice, ki sta bil izraven, nista imele zame niti suhe majice, verjetno ni bila najbolj pametna. Suha oblačila in kak focn bi me verjetno potegnila še tistih 10 kilometro, potem bi bilo pa že škoda odstopiti.
  2. Dvojni ljubljanski je bil posledica premalo treninga čez poletje. Nekako sem se zanašal na bazo, potem pa se je vse skupaj praktično končalo že po prvem maratonu, ko sem čutil, da ne bo šlo več. In ni šlo. In ni mi žal.
  3. Vse skupaj pa sem pravzaprav pričel premišljevati, ko sem videl skupne rezultate 2015 in jih primerjal z 2104.  2014 je strava pokazala skupno 2200km, v 181 tekih. 2015 je skupaj pokazal le 1700 kilometrov v 145 tekih. Glede na to, da so bili cilji 2015 postavljeni veliko bolj pogumno, ideja da sem naredil 1/5 manj laufov enostavno ne deluje. Se ne sešteje in rezultat je popolnoma razumljiv. Med službo, morjem, druženjem, delom in še čem so bili teki tisto, kar se je prilagajalo drugemu in ne obratno. Nekako mi je uspelo pozabiti na to, da lahko tečem in živim, tako da sem živel in tekel okoli življenja. V 2014 mi je to uspevalo veliko bolje. Res pa je, da je zaključek 2015 bil izredno slab, praktično od Ljubljane se nisem resno spravil, delno kot posledica regeneracije, bolezni, pitja, in vsega skupaj.
  4. Načrti za 2016 še niso narejeni, pravzaprav ne vem, kaj bom počel, poleg tega da vem, da hočem laufat. Ker me naredi veselega in lepega. In to je to, kar človek rabi v življenju. Poleg klasičnih zabavnih tekov, kamor zagotovo šteje Nočna 10ka, pa očitno po novem Dunaj in kakšnega oviratlona, bo potrebno poiskati kakšno asfaltno organizirano 100ko. Tako tapravo. Po eni strani me vleče, da bi 100ko naredil na Bledu, ko je tek Ruth Podgornik, ampak mi je malenkost premajhna, želim si, da bi še kdo poleg mene trpel toliko časa kot jaz. Pa še precej zgodaj je, kolikor se spomnim in trenutno ravno nimam zaupanja v svojo formo. Nekaj poletnega, kjer tudi ponoči ne bo mrzlo. Pa nekaj, kar ni kroženje v nekaj kilometrskem krogu. Tole moram še razmisliti in raziskat.

Mrzli, nocni polmaraton

Ni mi dal mira moj prejšnji polmaraton, ki sem ga prelaufal s povprečjem 6,40 al še manj. In sem šel še enkrat (no, itaq bom šel še velikokrat. Samo tale je bil malo za popravit slabi okus). Tokrat s 6.0 povprecjem in nekaj lekcijami.
1. Ko pade kugla dol, postane zelo hitro zelo mrzlo. In -2 se čuti ful mrzlo.
2. Voda postane tudi ful mrzla, zato drugič vzamem camelback, za katerega upam, da se bo grel na mojem hrbtu.
3. Vsi laufajo brez luči. Kako jim to uspe ne vem. Ker jaz se skotam tudi z lučjo, po ravnem po PST. Našel sem verjetno edini kamen in se na njem spotaknil. In tu je fajn, če pocasi laufas. Ker če počasi laufaš, pol tudi počasi padeš 🙂
4. Te naglavne lampe iz Nočne 10ke so crap. Svetijo malo, pa ful rabijo batarij. Morem pogruntat kako drugo. In ideja o dveh lampah se sliši prav odlična. Ena sveti pred tebe, druga pred noge. Bom preveril.
5. Tek po tem mrazu res vzame še več energije. In mislit za računalnikom po takem laufu je prava muka. Ali smo prevedli stvari in turnir porihtali.
6. Nike plus si zapomni kaj dela tudi, če se telefon ugasne. Moj je obupal kak kilometer pred ciljem, skupaj sta nanj delovala mraz in bolj prazna baterija in se je odločil da je brezveze. Ko se je segrel in zagnal je rekel samo “resuming workout”. In jaz sem bil srečen.
7.Morem najt še cajt, da to še ponovim letos. Enkrat. Če že (kot zgleda) celi PST ne bo šel letos.
8. Less is more.
9. Ne zastopim točno, zakaj so na PST naredili nove klopi, potem pa so sedala stran vzeli. Ker pozimi ne rabiš klopi, al kako?
10. Template zahteva sliko. Jaz je nimam. Zato izvolite random running quote.

Lekcije paleo teka 18.6. – Vroče je

Hrana za tekače

  1. Vroče je. Kar malo sem že pozabil, kako vroče je, ko je res vroče in greš laufat. To danes je bila taka mala ponovitev Radencev izpred 2 let. Svašta. Bo treba it letet od Savi, tam bo po moje bolj hladno. Vročina me je zdelala tako daleč, da sem skoraj hodil. Ampak se ne dam. Nimam pojma, ali ima to kako zvezo s paleo, ali ne. Po moje ne.
  2. Še vedno je faširano moje najljubše meso. Morem preveriti, ali tukaj vejo, kaj je faširano. Zaenkrat sem naročal le mleto meso 🙂 ne vem, če sem že rekel, ampak faširano meso, ki je pakirano vsebuje ene 10 stvari. Moj mesar (ha ha) pravi, da to, ki ga dobiš na šanku nima nič drugega.
  3. To, da teki omejujejo družabno življenje vem in me ne moti preveč, to da omejujejo družinsko življenje, mi gre malo na živce. Mislim, da se bo treba z Vitezi zmenit, da prestavijo Nočno 10ko. Obljubim, da bom na nadomesten obisk prinesel odlično darilo. In ja, knjiga bo 🙂
  4. Nočna 10ka, Celje – Logarska in Kaernten läuft so plani za letos do maratona. Po moje bo odlično 😀
  5. Po moje se bom v kratkem spravil spisat post o mojih paleo receptih 😀 To bo še zanimivo. Mimogrede, zgoranja slika predstavlja moje planirano prvo ne-paleo večerjo. Malo ogljikovih, v večini v fižolu in koruzi, mislim da bo ql. Mimogrede, zapisal sem nekaj splošnih ugotovitev moje paleo diete.
  6. Z brskanjem po starih slikah sem ugotovil, da sem na teh teniskah naredil 510 km. Kar pomeni, da recimo, da jim je dovoljeno, da začnejo počasi propadati. Čeprav so jih prejšnje naredile preko 1300. Torej enkrat več. Očitno sem imel s prejšnjimi res srečo. (btw, naj še nekdo reče, da ni koristno, da slike tenisk daješ na internete. Kako bi drugače vedel, kdaj sem jih dobil?)
  7. Počasi bo treba malo bolj resno začet laufat. Iz meseca v mesec ne naredim več kilometrov in nisem hitrejši. Maraton pa prihaja. Še 4 mesece in 2 dni. 20. oktober 2013. Aja, morem se še zmenit za dopust 😉