Paški maraton

1. V zadnjem času sem ugotovil, da hribi in gore niti niso tako napačna stvar. Prejšnje vikende sem si vzel za tek in uspelo mi je osvojiti kamniško in tisto drugo sedlo, katerega se sedaj nikakor ne morem spomniti imena (Kokrsko sedlo). Gor v zelo hitri hoji, dol v super teku. Za oba pravijo table, da rabiš 3,45 ure do vrha. Do sedla. Meni je oba uspelo v 3,30 ure gor in dol, kar mislim da je lep uspeh

2. V hribih ni nikoli vroče, pravzaprav je precej mrzlo. Res pa je, da je to še vedno junij. Kakšnega avgusta zna biti veliko bolj vroče. In glede na to, da sta oba sedla tako blizu, mislim da bo treba še večkrat gor.

3. Branje ultramaratonskih knjig mi daje same čudne ideje v glavo. … “če je un tip prelaufal celo svojo državo… hrmm… mogoče…” Raje ne razmišljam, kam vse me bo to še pripeljalo. Ampak vsekakor je zelo nujno poiskati pametno ultraško prireditev, še preden se naredi ljubljanski maraton.

4. Pravzaprav sem bil pripravljen delati kilometre po asfaltu po Pagu. Prejšnjič, ko sem šel z biciklom sem videl, da generalno obstaja ena cesta, iz katere se ločijo samo male ceste levo in desno, ki grejo do obale. Boy way I wrong

5. Če sem prejšnjič težko prekolesaril 40 kilometrov, bo šlo preteči 40 kilometrov tkrat veliko lažje. In res je 😀 Tridesetka, ki sem jo naredil s S. je bila veliko težja, kot tale 40.

6. Od Novalje, proti jugu, takoj po Zrčah se začnejo table za zavit levo, ampak so vse makadamske ceste zaprte z ograjo. Zato zaviješ na prvo asfaltno, ki te pripelje do nekega mičkenega “kraja” s kampom. Tam zaviješ na šoder. In potem po tem šodru do mesta Pag. Aja, baje v cerkvi nisi dobrorošel v tekaški opremi.

7. Teta je bila ziher prepričana, da sem v kopalkah, svež iz vode in tak se res ne spodobi priti v cerkev. Ampak jaz sn samo hteu nadaljevati svojo novo najdeno idejo, da se cerkve splača pogledati tudi od znotraj. Ampak ja, glede na to, da so moje tekaške hlače krajše od tega, kar vidiš 15 letnice nositi v Zrčah, se z njimi mogoče res ne spodobi v cerkev 😀 No, vsak si lahko v svojem izmišljenem svetu postavlja svoja pravila, pa naj si jih še oni o svojih cerkvah in bogovih.

8. Na Pagu je veliko šoderjam. Oziroma, bolj peskojame. Peskolomi? Peskokopi? V glavnem ful jih je. Čeprav jih dandanes bolj ali manj uporabljajo za odlaganje smeti in za kurjenje plastike iz bakrenih žic. Ker tudi tukaj najdeš naselje članov romske skupnosti.

9. V glavnem, od Novalje do Paga in nazaj narediš čistih 42. Na cilju ni medalje, je pa pivo. Tudi pivo s prijatli, če češ. A. in B. sta bila z veseljem sprejeta, pivo je bilo tudi mrzlo.

10. Garmin in wifi v Straškotu se ne marata. Ni mi jasno zakaj, ampak moj računalnik se ne more pogovarjati z Garminovimi serverji, zato tudi ne morem delit svojega GPS tracka. Pa potem, ko pridem domov.

11. Zdaj pa nazaj na plažo, pogledat mlade Čehinje.

12. My brain needed a break. Let’s see how long does it take for it to be bored.

Lekcije istrskega maratona 14.4

1. Maraton številka 3 bi moral, tako kot je maraton št. 2, prinesti boljši rezultat. Seveda, če se ne podaš na maraton, ki ima en kup hribov. Vidi se, da je moje poznavanje primorja omejeno na bare okoli plaž. Ker ok, sej sem pričakoval hribe, ne pa tolko hribov. Ker je vse skupaj, tam od Izole naprej, en sam hrib.

2. Ja, Garmin je fino in fajn, če dela. Seveda se je ravno pri tem teku, ko me res zanima, koliko je bilo hribov in vse ostalo, neke zaštrikalo in sedaj mi ne želi naložit trase. Ampak na srečo nisem bil edini z Garminom, tako sem pošpegal tukaj in vsega skupaj je bilo 422 višincev. Nimam pojma, ali je to veliko ali malo. Če ima kdo kakšno idejo, kaj naj naredim z Garminom, da mi bo pokazal tek, bom zelo hvaležen. Express pravi, da ga posinhronizira, ampak na webu ga ne vidim. 610ko mam.

3. Hvala bogu je maraton dovolj dolg, da lahko tam na 30 km ugotoviš, da ne bo nič iz rekorda in potem lepo počasi kuješ načrte za naprej. Za vsako mišico, ki me je bolela sem razmislil katere vaje bom moral delati, da naslednjič ne bo bolela. Evo, sedaj imam veliko vaj za delat 😀 Ker vse boli.

4. Ti mali maratoni so res fajnski. Praktično vsakemu se lahko zahvališ, ki navija zate. Še posebej sem bil seveda vesel navijača na štartu in cilju, pa tudi familija D., ki se je dvakrat postavila ob progo je bila izredno dobrodošla.

5. Pivo sredi maratona? Seveda! In tortice. Torticam sem rekel ne, ker me je skrbelo, kaj bo na to rekel želodec. Pivu nisem rekel ne. In ugotovil sem, da je fajn, ko si na okrepčevalnici vzameš malo cajta. “dan, kak ste, ful ste prijazni, ja je daleč, hvala za vse”. Pogovarjat se, sej PR je tako ali tako že šel v maloro.

6. Hvala vsem, na katere sem se lahko prilepil, najprej dva gospodiča, nato gospodič in gospodična. Imena sem na žalost pozabil 🙁

7. Res je lep maraton. Trasa je odlična, skriti vinogradi in polja, tek po kolesarski od Kopra do Izole, malo gozdne poti tam od Fiese naprej. Tale gozdna pot mi je bila predvsem všeč. In da ne pozabim pohvalit benda, ki je usred ičega špilal muziko za nas, odlično! Predvsem lepo presenečenje.

8. Naučil sem se, da občutek “pomanjkanja” muskfiebra, ko se zjutraj zbudiš in si še v postelji, ne zagotavlja, da ga tudi čez dan ne bo. Ne hvali musklfibra preden se ne podaš na stopnice.

9. Roštilj po maraonu mogoče ni 100% najboljša ideja, ker je želodec še malo občutljiv. Je pa res, da to, da vzameš ploščo za dva, pomeni da maš še naslednji dan meso, da ti res ni treba kuhat, ker se ti res ne da.

10. Zid je bil velik in dolg. Začel se je že pri 28km in trajal tam do ene 35ega. Ampak “to je samo zid, ne se mu dat”, malo pomaga. Na začetku kolesarske za Izolo sem se uspel celo prilepiti na enega gospoda, ki me je potegnil, da sem šel ta kilometer okoli 6 (po spominu). Tablete je treba pojest pred zidom, če jih misliš, pol je prepozno.

11. Malo dnarja, malo muzike velja, to smo ugotovili s tem, ko je meh v poceni nahrbtniku dvakrat spustil. Dosti denarja, pa ne zagotavlja veliko muzike. Novi nahrbtnik z vodo, ki je Salomonov, sicer zaenkrat še drži vodo, ampak da bi pa bil posebej uporaben, pa tudi ni. Ampak bo za preživet.

12. Alora, a smo se naučili, da bo šlo prelaufat 75 km? Pojma nimam. Ampak trudil se bom pa z veseljem. Do takrat moram pogruntat kakšne soli mi pašejo (tablete so že na poti proti meni), kakšna resna hrana mi paše (doma narejene riževe s suhim sadjem skuham v kratkem), ker s temi geli ne morem dovolj pojest in kaj narediti z vsemi temi hribi, ki so na poti v Logarsko. Ampak to zadnje ni problem, bomo trenirali tu na Rašico, pa Šmarno, pa rožnik. Mala malca.

13. Mogoče sem carboloading vzel malo preresno. Ampak na srečo že v petek, tako da sem lahko v soboto v miru predelal vse to in je bilo fajn. Tudi štart ob 11.00 ni bil problem.

14. Ijite drugo leto na Istrski maraton, ker se res splača.

Lekcije tekov marec 2014

1. Pa glih na 1. april se jaz spravim pisat blog. A zdaj more človek jao neko foro pa to? Ne pričakovat preveč, I ain’t a funny man 😀

2. I’ve got 99 problems, but running fast ain’t one. Ker sem v … pojma nimam kako je to v slovenštini, taperingu, torej počivanju pred velikim maratonom. Kar je kar ok, najprej je bila zima in ni bilo treba hitro laufat, zdaj je to. Bojim se, da bo zmanjkalo izgovorov po 13.

3. Aja, potem pride izgovor, da morem pozdravit tekaško koleno. Ki se nekako ne želi resno posloviti. Na srečo je tako, da boli med tekom čisto malo. Toliko da pove. Toliko, da se da laufat brez težav tudi dve uri in seveda več. Ampak na maraton bom seveda s sabo vzel tablete in bomo pač to jedli, če bo težava. Po maratonu pa se malo bolj posvetim temu. Zato da se stvar počasi zaključi, ker postaja dolgočasna.

4. Maraton je kar prihitel in nisem planiral, da bo tako hitro tukaj. Sicer pa tokrat ne bo časovnega cilja. Vsaj prepričujem se, da ga ne rabim imeti. Ker je ideja preteči in biti na koncu čim bolj ok. Ker čez par mesecev bom moral preteči maraton in potem še enkrat 3/4 maratona. Kljub vsemu vem, da me bo dajalo, če bo čas slabši kot 4:03:00. Tudi zaradi tega, ker se nisem držal maraton trening plana, ampak sem delal stvari po moji lastni glavi. Več teka čez teden, pogosteje, pa tudi več daljših. Tako da baza bi vsekakor morala biti tukaj. Ampak kot bi rekli izkušeni, pred maratonom nikoli nisi dovolj pripravljen.

5. Seveda je začela ravno sedaj odpovedovati oprema. Ki je počasi malo stara. O camelbacku sploh ne bom. Ki na srečo še deluje. Razen seveda, da so ga pametnjakoviči zasnovali tako, da je crap. Ampak pustimo to. Na srečo bom na maratonu, kot izgleda, uporabljal poletno opremo, ki izgleda ok. Ampak ravno sedaj so morali zokni, ki sem jih uporabljal celo zimo delat lukne. Odlično, ni ga boljšega kot nestestirana oprema za maraton.

6. Vsaj na Garmina izgleda, da se človek lahko zanese. Te 4 ure bo šel z mano in vibriral vsak kilometer. Moram reči, da je čisto fajna stvar in da se je investicija izplačala. Na srečo je bila majhna investicija. BB WTF! (čeprav izgleda da so popust umaknili).

7. Kdo si upa?

Kako smo tekli v 2013

2013 je kr zmagalo. To sem že rekel in resno mislim. Izboljšan rezultat maratona za cca 50 min ni kr tak. Ampak res me zanima, kolko je blo skupaj km in koliko jih je bilo več glede na leto 2011, ko je bil pretečen prvi maraton.  Ker je po moje bila kr razlika.

ta-da, 2013 149 tekov, v skupni dolžini 1.371 km in trajanju 132:54:45 in povprečno hitrostjo 5:49 minut/kilometer.
2011 (z 2012 ne morem primerjat, ker takrat praktično nisem tekel. 2011 je leto, ko sem pretekel prvi maraton): 84 tekov, v skupni dolžini 869 km in trajanju 87:04:54 in povprečno hitrostjo 6:01 min/km.

Mislim da je razlika očitna in da sem se stvari pravilno lotil. In tako bomo šli letos kr naprej. Najprej iščem pameten trening plan za 75km. Te, ki jih gledam sedaj, kažejo, da bom v 2014 pretekel ene par maratonov. Tako, mimogrede. Tudi po dva na teden.

Kar nam pokaže relativnost vsega in vsakogar. Tisto, kar je bilo včasih nepredstavljivo, postane zdaj vsakodnevna praksa. In relativizacija stvari za nazaj je ok, ampak če gledamo tako, potem lahko stvari relativiziramo tudi za naprej. Nič ni teh 75 km, ker očitno bo čez leto ali dve postalo 75 kilometrov nekaj, kar boš pretekel vsak teden dvakrat. Očitno se je potrebno koncentrirati na nekaj drugega, kot na cilje. Očitno ima taoizem prav in je vse, kar je pomembno to, kar si se naučil in kar si naredil na poti do cilja. Ker potem, ko si na cilju, cilj sploh ni več pomemben.

Kljub temu, ta mesec bom presegel skupno pretečenih 3000 km. To je od oke tolko, kot da bi pretekel od Los Angelesa do Chicaga. Routa, ki sem jo pred časom prevozil v (menda) treh dneh. Ali (streha orehova, to je že težko pokazati v Evropi. Od Maribora do Moskve je 2100 kilometrov. Ok, našel. To je kot bi pretekel od Pariza do Moskve. Pretty impresive. I get a pat on the back.
In o vsem tem sem naklofal 90 prispevkov na blogu. Zato, da se bom lahko spomnil kako je bilo.

In še happy new year torta, ki čaka v hladilniku. Ker Mesareci v najširši izvedbi imajo za novo leto torto. Zakaj pa ne.

Lekcije Amsterdam maratona 2013

1. Ravno par dni nazaj sem bral nasvet ultramaratonca, nekaj v smislu “treniraj tudi kdaj, ko ni primerno, po hrani, po dveh pivih, ko si nenaspan, ker vse to se ti bo zgodilo na tekmi”. Sej ni da je danes (sobota, dan pred maratonom) slo veliko narobe, ampak so malenkosti, zgodnje vstajanje, brezveze setanje v krogu ker poslusas P., prepozno veliko kosilo, verjetno malo premalo rehidracije. Upam da se to do jutri ne bo sestelo v kako bedarijo.
2. Gledanje dokumentarcev o teku dan pred maratonom je dobra priprava. The 3000 mile men je sicer obetal veliko, pa ne izpolni pricakovanj. Je pa dovolj dober da me bo drzal se eno uro budnega. Da ne zaspim prehitro ker drugace bom zalezan.
3. Se vedno ne vem kaj naj oblecem.
4. Za smer kam iti ne poslusaj P. Ker pol bos iskal tramvaj kjer ga ni in bos hodil v krogu in iskal trgovino, ki je tam kjer si zacel pot.
5. AirBnb se obnese. Lahko je poceni in se vedno udoben.
6. Vrste za maraton so cudovite in sami, ce ze ne lepi, pa lepo nasportani ljudje. Skoraj.
7. Tudi testenine brez omake se da jest. Ni fajn, se pa da :)))
**** zdaj lezim v postelji po pretecenem maratonu. 4:02:58 je uradni cas, torej slabe tri minute vec od planiranega…
8. Krči, in zelo glasne (bolece) kolenske vezi se rade pojavijo tdui meni. Vsaj na tem maratonu so se, ne glede na to, da so mi te stvari drugace kar tuje.
9. Biti ovca na maratonih se kr obrestuje. Danes bi imel veliko tezav priti do starta, saj je avtobus, s katerim sva vceraj sla na start, danes peljal cisto drugje. Ampak, sledi vse domacinom, ki vejo kam iti in prisel bos na cilj 🙂
10. Tudi, ce prides na cilj pocasneje od planiranega, je to velik uspeh. To je cca 45 minut boljse od prejsnjega maratona.
11. Maraton je lahko prav custveni rollercoaster. Vezelje, jeza, zalost in evforija se menjajo tudiznotraj ene minute. Ampak, ce preklinjas je boljse in lazje.
12. Start na olimpijskem stadionu je kar impresiven, cilj ne tako, ni bilo pravega dogajanja.
13. Resitev za velik del tezav z wcji, ki se pojavljajo na vecini mnozicnih tekov so pisoarji. Sicer je cudno, ampak ucinkovito.
14. Amsterdam je zelo lepo in zeleno mesto. Sploh okolica je cudovita, pa ti mlini pa te stvari. Sem skoraj ze malo pozabil.
15. Au. Noge bolijo. In hlace so mi izgubili v garderobi.
16. Amsterdamcani pa niso tako navduseni nad maratonom, kot so bili Berlincani. Bilo je precej manj navijacev, pa tudi ni bilo takih, ki si jih videl v Berlinu, ko so si prinesli mizice in so kofetkali ter navijali. Tudi rok za high five ni bilo ravno veliko. Ceprav ene par pa jih je bilo.
17. Dve porciji kitajskih nudlov po maratonu? Z lahkoto. Zdaj pa ze gledam, kaj bi se spravil vase. Se vedno mi kakih 3000 kalorij fali po tamalem.
18. In se velika cestitka P. Ki je proti svojim pricakovanjem, za malenkost zgresila 2:00:00

Lekcije pred maratonom

1. Tou je tou. Laufanje je koncano, zdaj samo se jem pa jem, pa bomo tam.
2. Ta teden sem šel trikrat laufat, pa lepo počasi, tolko da noge ne pozabijo kako se laufa. Jutri ne bom sel.
3. Novi lepi anorak (darile @redorbit :))) bo poskrbel da bom lahko laufal tudi po dezju. Do zime je se dalec, ceprav je bilo danes zjutraj ze 2 stopinji. Ampak sej bo anorak tudi za po snegu.
4. Benti, sem pa ko da grem na prvi zmenek v zivljenju, zivcn ko pes.
5. Mimogrede, Amsterdam maraton ima na svoji spletni strani aplikacijo, ki je kr fajn, sej drugega zanimivega ni noter kot to, da lahko spremljas v zivo case tekacev, ki si jih dodas noter.
6. Malenkost manj kot eno uro za vsakih 10 km pa smo zmagali.
7. P. Je ze spakirala celo omaro cot, jaz bom po moje spakiral celi kufer tekaskih cot. Plus tist ki jih bom vrgel stran. Ker se ne morem odlocit kako bom oblecen. Sej v osnovi cim manj, ampak ne premalo. Upam, da ne bo premrzlo. Vremenska napoved se je zdaj priblizno ustalila na sonce, tako da po moje ne bo treba v dolgih laufat.
8. Nedelja 9.30. Poglejte na Eurosport2 naj bi bil prenos. Pa navijat na polno.

Lekcije zadnjega dolgega teka

1. Benti je to dalec. 😉 in vse je bilo ok, se tempo po Golovcu je stimal, samo ko sem pa prisel do zida, je bilo pa adijo. Po kilometrih se prav vidi, vse tam do 30 sem bil lepo pod 6, tudi vecinoma pod 5,40, pol pa 6, tudi 7 minutni kilometri. Upam da bo prava hrana in vse ostalo na maratonu poskrbelo, da ta razlika ne bo tako velika.
2. Laufat oblecen ni fajn. Dolge hlace, dolgi rokavi, okoli vrata nekaj, pa na glavi, pa kaj se. Ni fajn.
3. Ali so ludi cudni… A je res treba otroku, ki se fura s poganjalckom, dat celado? Nic hitreje kot peš ni, nič višje kot peš ni in za njim itaq šetata ata in mama.
4. B. je zadnjič vprašal, kaj razmišljam na teh dolgih tekih. Vse pravzaprav. Itaq mam 4 ure, torej mam veliko časa. Če poslušam kak podcast, ki me poskuša nekaj naučiti, potem kr padem v to, čeprav marsikdaj ugotovim, da za zadnjih pet minut nimam pojma kaj so razlagali. To je posebej problematično pri kakem Economistu, kjer se “zbudim” sredi kakega dolgega članka, kjer nimam pojma o kateri državi govorijo. Drugače je pa velik del namenjen “ooooo kak je to fajn, to ne moreš verjet, ful fajn letim” in minuto kasneje (skoraj) “kaj si ti čisto nor, to ja nea gre, jaz grem kr domov”. In pa seveda vse in vsakogar, ki se je zgodil v zadnjih dneh preštudiram. Najlepše pa je takrat, ko čisto padeš noter in sploh ne študiraš, muzika nabija in samo laufaš. Pogosto tudi študiram kaj bom tukaj napisal in seveda najboljše ideje tako ali tako pozabim.
5. Prav najdo sem se tam nekje okoli Broda, kako sem padel v poslušanje podcasta in se napol sploh nisem več trudil. Zbudil me je pa en stric, ki me je čisto presenetil, ker me je prehitel. In alo, idi za njim. In to je 5,10 kilometer tam na 25. Ampak potem ni šlo več in sem ga spustil naprej.
6. Ta teden morem na kofe k F., ki je prelaufal prvo 100ko. Like a boss.
7. Še manj kot štirinajst dni. Ta teden še laufam vsako jutro, za vikend eno u easy 15ko, potem pa naslednji teden ene 2x zjutraj in to je to. Zdaj je treba počasi začet počivat. Bomo videli kako bo to, ker se tako ali tako sam zbujam vsako jutro. Pol mi bo pa dolgčas zjutraj 😉
8. Pa seveda familiji L. en velik hip, hip, hura, k podirata osebne rekorde 🙂
9. Lepo sem se nasmejal, ko sem pogruntal, da imajo vsa nova drevesa na PST s sponkami napisano – TITO – . Nekomu se je res dalo 🙂 in nihče tega verjetno ne ve. Slikat se mi pa ni dalo, ker me je skrbelo, da bo Nike+ tezil, tak ko je na začetku laufa. Seveda na zabavo vseh mojih FB prjatlov..10. Včeraj sem bil napol bolan po laufu in prav celi dan je trajalo, da sem prišel k sebi. Čudno je blo.
10. In ona je rekla “noben moški, s štajerskim naglasom, ne more bit simpatičn”. Valda, ja… 🙂 🙂

Lekcije prvega oktobrskega teka

1. Jao, jao, jao, kaki musklfieber je naredil Spartakov tek. Se danes se ga cuti. Vceraj sem pocival, ker bi bilo pretirano se silit, naj misice malo pocivajo.
2. Pa tudi najest se ne morem vec zadnje case prav, se mi zdi. Predvsem od zajtrka do malce tezko pocakam, pa tudi od vecerje do te ko grem spat, je tezka. Sladkor pomaga, ampak samo tukaj, pri vseh drugih stvareh ravno ne. Zdaj smo malo spremenili zajtrke. Malce so tako vedno polne ogljikovih. Bomo videli.
3. Sej verjetno je to geografom pa meteorologom popolnoma jasno, samo meni ni. Zakaj preden vzide sonce skoraj ni megle, potem ko pa vzide se pa megla naredi? To ma ziher neko povezavo z povecano evaporacijo vlage iz zemlje zaradi prvih soncnih zarkov, in hladnega zraka nad zemljo, ki se se ni segrel. Ali? Kakorkoli, fajn je videt Ljubljano brez megle vsakko jutro. Ki se seveda potem spremeni v Ljubljano z meglo.
4. Celo zvezde se se vidijo zjutraj, ko grem laufat, saj je zdaj ze res tema. Morem nekje iz omare potegnit lampo. Hvala Nocna 10ka za zalogo! 🙂
5. September je bil izjemno uspesen. Hiter je bil, 5,39 v povprecju, kar je boljse od avgustq, naredil pa sem 225km, ceprav Nike pravi 22km manj, ker pac ni bil z mano na Spartaku. 2500 km total, torej sem preskocil v naslednji Nike level.
6. J. Je lepo rekel, trening za Spartaka najboljse delas tako, da si pred tekom v teniske vsipas pest peska. Sle so direkt v pralni stroj, saj so bile cisto polne peska.
7. Se 20 dni. Enega dolgega, okoli 30 se naredim, ostajam pri vsakodnevnem teku vsako jutro, zadnji teden pa bom orenk zmanjsal tek in povecal vnos ogljikovih.

Spartakov tek Ljubljana

 

Lekcije teka 12.9

Amsterdam maraton

1. Vreme je izredno prijazno do mene. Vsako jutro, ko grem jaz laufat, skoraj ali čisto neha dežvat, ne glede na to, da večino noči in dneva dežuje. Hvala. Še tega.
2. Maribor bo očitno sončen. To je lepo videt. Sicer pravijo, da so spremenili traso, ampak jaz ne vidim nobene razlike. Dokler gremo na elektrarno, sem jaz ok.
3. Še vedno nisem prišel do pametnega anoraka. Nekaj kar je lahko in nekaj kar je tanko in vsaj malo diha. Trenutni je enostavno prevelik, predebel in pretežek.
4. Že zbiram obleke, ki jih bom vrgel stran na maratonu. Trenutno je sicer bolj toplo v Adamu, ko pri nas, ampak stalno dežuje. Ves čas. Tako da po moje bo tako tudi na dan maratona. Kar bo kr beda. Ker ni fajn tečt v oblekah. Mislim v puno oblekah. Ali bomo videli.
5. Če se bojo plani poštimali, grem ta vikend dva polmaratona. Enega v soboto, enega v nedeljo. Če ne, bom pa polmaraton naredil v trsih. Vinogradu pravzaprav. Tudi ql. Bomo temu rekli core trening.
6. Še malo, pa bom na jutranjih tekih lahko opazoval tudi sončni vzhod. Trenutno vzide sonce pred mano, ali pa je enostavno oblačno. Večinoma je oblačno. Praktično vedno je oblačno 🙂
7. Letos sem spustil Celje Logarska lauf. Drugo leto bo 75 km. Sej to ni toliko več kot maraton. Skoraj še en zraven. To pa tudi ni tako veliko 😀
8. Soba je tudi že izbrana za maraton. Na AirBnB se očitno izplača malo reskirat in vzet nekaj, kar še nima veliko ocen, ker so taka stanovanja cenejša. Malo reskirat se vedno splača, tak da bova to naredila tudi tokrat. Pa bomo videli. Samo da lahko jaz spim iz sobote na nedeljo in da lahko v soboto jem velike količine testenin. Nič druga ne rabim. Čeprav glede na izkušnje iz Berlina, v soboto ponoči ne bom ravno veliko spal. Nervoza je pač velika in po moje bo tokrat tudi tako.

Tek na dolge proge je nepričakovani sprožilec srčnega infarkta

Tale članek je pred parimi dnevi zaokrožil po Facebooku. Ko sem videl naslov, se mi ga niti ni dalo it brat, ker sem pri vsem tem, kar kroži po spletu, navajen eksplozivnih naslovov, ki ne povejo nič. Tale članek je še slabši. Iz slabih argumentov sestavi sklep, da je tek na dolge proge (torej tudi maraton) kriv za srčne infarkte pri ljudeh. In ko mi je T. rekla, da pa to morem prebrat, pa bom. In ne samo to, mislim da je čas, da pogledamo katere stvari v tem članku so bedarije.
Članek z naslovom Pet nepričakovanih sprožilcev srčnega infarkta našteva, da so ti nepričakovani sprožilci 1. Jeza, strah in depresija (ok, nič nepričakovanega), 2. Brezžične naprave (ok… a avteki na dalinsko tudi?), 3. Zdravila z nitrati ob jemanju skupaj z Viagro (ok…), 4. Azitromicin (piše, da je to nekaj, kar je v antibiotikih.) in 5. SCAD (Nekaj z neko žilo). In teh pet nepričakovanih sprožilcev je objavila “Predstavnica AHA dr. Tracy Stevens, kardiologinja iz Kansas Cityja, ZDA”. Očitno neka zdravnica. Kar pomeni, da ji lahko verjamemo. Kar je zanimivo je, kako članek nadaljuje, saj pravi:

Dodamo pa lahko še en sprožilec, ki ga dr. Stevens ni omenila, je pa ravno tako nevaren. To je tek, ki je zelo nevaren za srce, če ga izvajamo na napačen način. Gre predvsem za maraton, ki je za telo nenaravna ter za telo izjemno škodljiva in izčrpavajoča dejavnost.

Ermm, kako? Povedali smo pet stvari, za katero imamo podpore, sedaj pa še eno, ki je popolnoma nepovezana z vsem, kar smo prej govorili. Prosto iz glave.

In poglejmo, kaj pravijo, kako je tek kriv.

Zato maratonci nadpovprečno pogosto umirajo za srčnimi napadi, to velja celo za mlade, športne in na videz zdrave ljudi.

Wow, bi si mislil. Nadpovprečno? Resno. Poglejmo vire, ki so jih navedli. Njihov vir 19 pravi, da je na nekem maratonu nekdo (mlad) umrl od srčnega infarkta. Nič o tem, da maratonci umirajo nadpovprečno. Nič. Izmišljeno je. Vir 18, ki so ga izbrali, govori o različnih vzrokih, zaradi katerih umrejo maratonci. Nič o nadpovprečnosti. Torej očitno, so si izmislili trditev, in zraven dodali dva vira, ki nista nikakor poevzana s trditvijo in to je to.

Gremo naprej. Naslednji odstavek postavi še eno izredno močno trditev. V eni povedi. Brez kakršnekoli razlage, kaj šele dokaza. To pomeni, da lahko to trditev enostavno ignoriramo. (pravi pa: Poleg tega dolgotrajen tek, tudi jogging, če ga redno in dlje časa ponavljamo, slabi pljučno kapaciteto. Od te kapacitete pa bo v starosti odvisno, kako dolgo in kako kakovostno boste živeli.) Mimogrede, to je bedarija.

In zdaj glavni del tega članka. Če ga malo povzamem pravi: maratonci imajo malo mišic. Malo mišic imajo, ker so maratonci. Malo mišic imajo, ker so jih prej imeli več, ker pa tečejo maraton, telo razgradi vse mišice. Srce je mišica. Torej telo razgradi tudi srce. Zato vsi umrejo od srčne kapi. Tukaj gre za logično napako v dedukciji. Pred tem gre za dve napaki v argumentaciji, ki se jima reče “Zmislili so si. Čisto”.

Najprej citat:

Kaj se s srcem med dolgotrajnim, neintenzivnim, monotonim in ponavljajočim se tekom dogaja, da ga to poškoduje? Zadeva je zelo preprosta. Če si ogledamo slike, ki primerjajo maratonce s šprinterji, takoj opazimo, da so maratonci bistveno manj mišičasti, še zlasti pa imajo oslabel gornji del telesa. Telo namreč budno spremlja, kaj z njim počnemo, in se osupljivo dobro prilagaja – to namreč živa bitja na tem planetu počnejo že nekaj milijard let in od tega, kako dobra so v prilagajanju, je odvisno njihovo preživetje. Če telo opazi, da redno izvajamo šprinte, takoj dojame, da za tak način gibanja potrebujemo močne mišice, ki nam omogočajo eksplozivnost in v kratkem času velike pospeške. Ta kratek, a intenziven napor se mora intervalno ponavljati (za neprofesionalce je to recimo 20 sekund teka na življenje in smrt ter ena minuta pavze, kar večkrat ponovimo, teči pa moramo tako, da po tem vsaj eno minuto ne pridemo do sape). Za take napore potrebujemo krepke mišice in če se napori ponavljajo, jih bo telo dejansko izgradilo.

Nasprotno pa dolgotrajen tek, ki je za telo nenaraven napor (22, 23), telo nauči, da se je dobro znebiti vse odvečne »prtljage«, saj bo to nenormalno mučenje trajalo in trajalo. To, da vi lahko dolgo časa tečete, namreč ne spremeni dejstva, da je to za telo mučenje in da je nenormalno. Tako začne telo mišice razgrajevati, da bi zmanjšalo svojo težo, povrhu pa še svojo velikost (ki povzroča zračni upor). Oboje bo učinkovito zmanjšalo količino energije, ki jo mora telo za enako razdaljo porabiti. No, zmanjševanje mišične mase nikoli ni dobra zamisel, saj ta masa s starostjo že tako ali tako upada. Ker telo ve, da pri teku najbolj potrebuje mišice nog, najprej izsuši in razgradi zgornji del telesa. (Pozneje pa pridejo na vrsto še noge). Mišice dodatno razgradi še kortizol, ki ga telo izloča v obdobju stresa. In dolgotrajen, neintenziven tek je za telo hud stres, sploh pa če se redno ponavlja (24).

1. Je tisto kar je izmišljeno. Predpostavljajo (čeprav tega ne rečejo direktno), da smo v začetku vsi zelo mišičasti. Kot šprinterji. In potem, ko se odpravimo trenirat dolge teke, naše telo te mišice začne razkrajati. Kar ni res. Nekateri s(m)o bolj ali manj debeli ko začnemo trenirati za maraton. Torej pri nas to ni težava? Ker naše telo nima mišic za razkrajati? Ker potem tudi ne razkraja srca?

Zanimivi so ponovno tudi viri. Vira 22 in 23, ki bi naj dokazala da je dolgotrajen tek za telo nenaraven napor pravita, da (22) je nekdo umrl na nekem maratonu in čisto nič o tem, da je dolgotrajen tek nenaraven napor in (23) da je med maratonom do danes umrlo 36 ljudi zaradi srčne kapi in kaj točno se jim je zgodilo. Torej enako kot zgoraj. Kar enostavno postavijo nek vir, ki nima nobene povezave s tem, kar trdijo.

In še njihova napaka v dedukciji. Če bi bilo vse zgoraj res, je to še vedno bedarija. Če poenostavim njihovo sklepanje, pravijo telo, da lažje teče daleč, razgradi večino mišic. Srce je mišica. Telo za dolge teke razgradi tudi srce. 1. Srce je nekoliko drugačna mišica od bedre. 2. Telo razkraja mišice šele takrat, ko nima kaj drugega za jest. Ker je lenoba. Najprej razkroji stvari, ki jih enostavno razkroji (sladkorje), nato tisto, kar nekoliko težje razkroji (maščobe) in nato šele lahko začne razkrajati mišice. Do tega pride ponavadi takrat, ko nekdo narobe je in narobe teče. Se zgodi. Še vedno pa se zgodi le to, da telo nekoliko zmanjša količino mišic. Ne poje cele bedre. Tako kot ne poje celega srca.

Članek je poln nebuloz, če ga preberete v celoti, boste videli, da govori o tem, kako zato ker imajo medvedje visok holesterol, pa ne umirajo, tudi mi ne umiramo od holesterola. Kar je popolnoma napačno sklepanje. (ne pravim, da umiramo od holesterola, pravim da je njihovo sklepanje napačno). Ni mi jasno, kaj je namen tega članka, zakaj želi predstaviti dolgotrajen tek kot nekaj slabega, celo škodljivega. Ampak, na srečo naredi to zelo slabo. Ker drugače bi mu še kdo verjel.

Aja, članek najdete tukaj. Ne bom ga linkal, ker si ne zasluži linka.
http://wearechange.si/pet-nepricakovanih-sprozilcev-srcnega-infarkta/