Lekcije teka po Kitajski in zelo dolgih tekov po Sloveniji

Ok, preden grem laufat Logarskinih 75, še vse stare stvari, ki jih nekako nisem spravil sem, da bo potem vse čisto in pripravljeno za to, kako bom zlaman po prvem ultramaratonu 🙂

Najprej se vračamo na Kitajsko.

1. Hvala J. brez tebe se ne bi spravil laufat verjetno niti parkrat. Pri celodnevni vročini, dehidraciji iz različnih razlogov, celodnevnem letanju, večernem pitju in še čem je tek tisti, na katerega ponavadi pozabim. Ampak, skupaj nama je uspelo 🙂

2. Feeling, ko tečeš po ulicah Shanghaja, po cesti, ker je na pločniku preveč uličnih trgovin in restavracij, koles in mopedov, ali pa pač Kitajcev je odličen. Na srečo imajo izredno široke kolesarske (motoristične) steze in so navajeni, da se stalno nekdo sprehaja, vozi ali pa enostavno stoji tam, zato lahko tečeš in bodo pazili nate. Verjetno je bilo varneje laufat po Shanghaiu kot po Medvodah.

3. Ugotovil sem, da lahko tečem tudi kroge. V Pekingu nisem želel preveč ven iz campusa, pa tudi časa ni bilo, ker dokler sem prišel ven, sem moral že počasi obrniti. Zato sem laufal po atletski stezi na campusu in ni bilo hudo. Poleg klasičnih 35 stopinj, visoke vlage in smoga, ki si ga še vedno vohal, so na srečo tam lepe Kitajske izvajale razne pojmanimamkakšnevaje, testirali so modele helikopterjev (ampak take big ass modele) in še kaj. Dovolj se je dogajalo, da ni bilo dolgčas. Ali pa je bilo dovolj to, da sem imel mir pred vsemi.

4. Vsako jutro, ko sem šel laufat, so na javnih fitnesih bili starejši občani, ki so izvajali vaje, se raztegovali ali enostavno ploskali. Tole s ploskanjem še zdaj ne razumem. Mogoče moram pogooooglat. Drugi, nekoliko mlajši so izvajali prave karateje, in vaje ki so izgledale, da jih bodo pripravile na boj s Karate Kidom. Vsaj meni. Sonožni skoki čez dve štengi po celi tribuni. Ala ti vera.

5. Tek po campusu mi je razkril stare zgradbe v delu campusa v katerega drugače ne bi nikoli zašel.

6. Še vedno ne razumem, kaj imajo proti sušilnim strojem. Razumem, vsak študent nima sušilca, ampak to da ga v pralnici nimajo, mi ni čisto jasno. Zato imajo povsod na balkonih razvešeno perilo.

In potem Ljubljana. Ni preostalo veliko časa, (čeprav sem se zakalkuliral za en teden), moral sem iti laufat res dolge teke. 5 in 6 ur. Prvi je šel po celem PST, s podaljškom do konca zajčje dobrave (oz to kar jaz razumem kot konec, čeprav je tisto bolj sex plac za ene, kot je videt po ostankih kondomov) in potem še en krog tudi pri Žalah.

1. Drugi res dolgi tek je šel do Kranja in nazaj. Naenkrat so enostavno postale vse proge tukaj prekratke.

2. Ta pot do Kranja je res lepa, po eni strani jezera gor, po drugi dol. Sicer nisem videl jezera, ampak ok. Plan za drugič, ko bom lahko šau ležat k jezeru.

3. Ustaviti se sredi teka na črpalki ali v Mercatorju, kupiti Snikers in ledeno Cocacolo je verjetno to, kar so počeli ljudje zaradi katerih zdaj eni hodijo romat na mesta, kjer so tile s Snikersom videli Marijo. Ker jaz sem jo. Čist fajn zgleda, samo neke ni ravno zgovorna.

4. Hrana je izredno pomembna na teh tekih. S pravo sem na poti iz Kranja skoraj popolnoma preskočil zid. Bila je mešanica gelov, PBJ sendvičev in “Tarahamura” koruznih keksov z medom in mandlji datlji. Super stvar, moram jih speči še jutri za soboto.

5. Ljudje niti približno ne pričakujejo tekača, ko se peljejo od Medvod naprej proti kamorkoli že. Un stric v fancy avtu, ki se je odločil, da se meni zagotovo ne bo umaknil me je malo presenetil, ko je šel tako blizu mene. Ziher me je videl, 2 metra tipa, z rdečo majico in florescentno zelenimi čevlji res ne spregledaš. Gospodična, ki mi je potrobila in z internacionalno gesto pokazala, da sem malo čorav, me je tudi videla. Obema sem z veseljem pomahal nazaj. Ker pač si nista sama kriva.

6. Sumasumarum, teki so šli vredu. Bilo jih je premalo, ampak skupna kilometraža, ki se je nabrala čez leto je čisto zadovoljiva. Danes počivam. Jutri tudi. Dobim še nazaj trak za srčni utrip (čeprav ga nisem imel na dolgih tekih in ne vem točno, kolko naj kaže, ampak ja, tam 140 se bom držal), spečem piškote, naredim sendviče, spakiram vse in v soboto vstanem ob 3.30. Spijem kofe, wc in ostalo, se zapeljem v Celje in startam na 75 km. Odprite v soboto kaj FB, bom se čekinal v kakem mestu, če se mi bo dalo ukvarjat s telefonom. Nič ne obljubim.

7. Predvsem je res, da je tam nad 30 km, še bolj nad 40 vse v glavi. Glava je rekla da lahko malo hodiš, glava je rekla, da lahko spet tečeš. Ker noge so pač bolele. Ko enkrat to sprejmeš, da noge pač bolijo, gre vse samo še enostavno.

Lekcije potovanja po Kitajski

1. Edini Kitajec, ki se je naucil reci ne (ker drugace nikoli ne recejo ne. Ampak recejo yes in te gledajo, ne da bi karkoli naredili, ce ne razumejo ali ne dojamejo kaj zelis od njih) dela v McDonaldsu. In na moj zelo enostaven BigMac? Odgovori samo z No. Nic drugega. Na koncu sem seveda dobil burger, ampak da pa ne razume Big Mac si pa ne predstavljam. (edit: šele doma izvedel za težave z mesom, ki so jih imeli. Mogoče je to bila težava, ki sva jo imela).

2. Moderno in udobno potovanje je dolgocasno. Sicer si hitro na cilju in se lahko naspis, ni pa tako zabavno. Voznja z vlakom nazaj v Peking je trajala le 12 ur, namesto 20, ampak ko si zaprt v kupe s se petimi drugimi se godi veliko manj zanimivega kot ce si na ogled vsem 120 ljudem, ki sedijo v enem vagonu. Lahko pa spis, tudi ker se ni treba batinda se bo nasproti sedeca puncka se tretjic polulala na tla. Vlaka. Ker pac nima plenic. Ima pa hlace z odrezanim delom ravno tam, da lahko mirne volje odvaja stvari…
3. Malo manj nadzora ne pomeni kaosa. Pri nas smo obsedeni s pravili, reguliranjem in nadzorom. Mislim da prevec nadzora, ki ga imamo unicuje kreativnost in se pomembneje, moznost ljudi da si zagotovijo prezivetje. Drugje je sod na katerem peces sladki kromir prezivetje. Drugje je pecikl na katerem namontiras rostilj prezivetje. Drugje je to, da je kuhinja premala in da bos predpripravo hrane delal na ulici, ok. Pri nas pa ravno obratno. Morda ne moremo vsega sprostit ampak toliko, da si ljudje lahko sami pomagajo, ne pa da najprej dobijo 17 tozb iz zdravstvenega inspektorata.

4. Lepi ljudje so. Zenske in moski. Zenske se, zaradi prevladujoce vrocine in vlage seveda posluzujejo kratkih kiklc, hlac in podobnega, kar se polepsa vtis. Tudi zaradi tega, ker jim hrana ki jo jedo zelo poenostavi ostati suh.

5. Beli pijejo zastonj v diskotekah. Uleteli smo v random diskoteko kjer so mladi burzuji praznovali cetrtek. Steklenice sampanjcev, viskija, klovn ki dela zivali iz balonov in nastop plesne skupine, ki je bila po moje mesanica Madone, britney in sosolk, ki so nastudirale plesno tocko za valeto na soli. Nasi bodoci voditelji delavskega ljudstva sicer niso plesali (kar je cisto prav glede na par plesnih vlozkov ki smo jih videli) so pa na veliko kockali, se dolgocasili in mnozicno lezli skupaj od prevec alkota. Se vedno hocem vedet kaj se je dogajalo v oni sobi tam zadaj 😉 no, mi smo dobili brezplacne runde pirov, ker je to prestiz za klub, da hodijo tja zurat Evropejci. Meni je prav.

6. Se vedno imajo navado, da s sabo na potovanja nosijo hrano. Tudi na fanci spalniku so kuhali noodle, in jedli iz raznoraznih vreck. Tudi na letalu jedo iz s sabo prinesenih vreck, nudlov ne vidim. Ceprav jih slutim. (edit: kasneje sem videl tudi ateja s cup noodli. vedel sem 😀 )

7. Karkoli sem “slabega” napisal o tem kar sem dozivel na Kitajskem ni slabo. Kaze samo na globoko razliko med kulturami in na to, da je en kup stvari, na katere sploh ne pomislis, kulturno pogojenih. Zato ko vidis da jih drugi ne delajo, moraš najprej pogruntat da je njegova kultura drugacna in razmisliti kaksna je tvoja in sele nato lahko sprejmes razlike.

8. Ampak wc scetko pa bi res lahko pogruntali, ne glede na kulturne razlike.

9. Seveda so se mi cudne stvari dogajale tudi takrat ko sem se sam vracal v Peking. Voznik taksija je vozil pocasi, obzirno, niti enkrat ni zatrobil in ustavljal je pescem na prehodu. Bilo me je strah.

10. Kot sklenjeno na zacetku potovanja sem pojedel vse kar so dali pred mene. Racje tace? Sure. Zelirana racja kri v fondiju (hot pot)? Sure. Pecena mascoba ne vem tocno katere zivali v “zemljici”? Ofkors. Celo fast food je zdrav. Vsekakor bom sedaj bolj razmislil o juhah v kitajski restavraciji, ne ovi sladko kisli ampak ovi ki je dobis celi jusnik. Ker so odlicne, upam da tudi pri nas.

11. Samo tale let pa traja. Sploh ker on board entertainment ne deluje. Se dobro da imam Kindla. Ampak veliko premalo knjig sem kupil za na pot. Spat pa tudj nocem, ker bi rad zaspal takoj ko pristanem, da se cim prej prestavim na slovenski cas.

12. Delavni so ko mravljice. In potrpezljuvi, ostanejo tam kjer jih pustis in delajo kar morajo. Tole je po moje nihova najvecja vrlina. Zaradi nje lahko posekajo vsakega zahodnjaka. Pravi vaterpolisti so.

13. Mesta so super impresivna. Skyline Shanghaia prekosi marsikatero mesto, z novimi neboticniki in takimi, zgrajenimi pred 20 leti. Kapitalizem je ze zdavnaj tako domac pri njih, kot pri nas.

14. Samo tole s sporazumevanjem ne vem kako bomo resili. Oni se ne ucijo anglesko, pa tudi ce se, jim zelo ne gre. Zelo zelo tezko. Razen seveda prodajalcem poceni oblacil in tehnicne robe 🙂 ce se bomo mi ucili Mandarinscino, potem nimam pojma kako se bomo naucili tistih 10 000 pismenk, da bomo lahko normalno brali casopis. Ker meni se je zdela francoscina tezka, pa ma iste crke.

15. Ce se bo le dalo, se bom drugo leto vrnil. Povabilo sem ze dobil. Ker je Kitajska super in je je potrebno se veliko videt. Pa zidu se nisem videl, tako da se moram ziher vrnit. 😉

(edit od doma: tole sem pisal na avijonu, natelefonu, šumnikov ni.)

Lekcije Nočne 10ke in Kitajske

1. Kremšnite in pivo gredo odlično skupaj, še vedno 😀

2. Nočna 10ka ima najboljši žur od vseh tekov. Čeprav na drugih niti ne ostanemo do žura. Mogoče je to potrebno spremeniti. Vendar, Joške v’n so vseeno nekaj posebnega.

3. Nekaj posebnega so tudi mize na žuru od Nočne 10ke, kajti to da zdržijo nas pet al kolko norcev, ki “plešemo” po mizah, pomeni, da je miza res konkretna.

4. Odlične apartmaje dobiš tudi, če so booking.com in ostali zasedeni. Rezervacija direktno pri viru se izplača, sploh če imaš srečo, kot sva jo imela midva, ko so naju upgrejdali v večji apartma.

5. Še znamo žurat

6. Kitajskih tekaških lekcij še ni. Danes je tretji dan brez teka. Jutri zjutraj bo, da slučajno ne pozabim, kako se teče.

7. Interneta v tej državi je zelo malo. Pa še ko ga dobiš, ugotoviš da pol stvari itaq ne dela, ali dela zelo zelo počasi. Hvala bogu za prijazne člane družine in njihovo napredno uporabo spleta. Tako lahko zdaj pridem tudi do Facebooka 😀

8. Prav neverjetno je, kako iste ljudi srečaš po različnih delih sveta, pa je vedno enako odlično. Je pa naporno.

9. Kitajci ali ne uporabljajo “se boš zmenil z rokami in nogami”, ali pa tega ne želijo početi z nami. Enostavno povedo svoje stvari in pričakujejo da boš razumel. Pa verjetno jim je jasno, kako daleč narazen so naši jeziki.

10. To, da si mora vsak Kitajec dati “angleško” ime in ga striktno uporablja, kaže naš odnos do njih. Očitno se nismo dovolj potrudili, da bi se naučili njihova imena tako dolgo, da so se enostavno odločili, da se bodo preimenovali za nas. Kar je precej rasistično od nas.

11. Ideja, da probam vse, kar postavijo pred mene se odlično obnese. Kitajska hrana, ki jo dobiš v Sloveniji, je takšna, kot kitajska hrana na letalu. Prava je precej drugačna. Pa pravijo, da tiste res dobre še nisem probal. Jutri je na meniju Pekinška raca. Sicer pa ideja, da sladico narediš tako, da fižol pasto poliješ z medom in vse skupaj v testu ocvreš, na koncu niti ni tako slaba. Ni pa še bilo jedi, ki je ne bi mogel pojesti.

12. Gostiln nimajo.l Na srečo imajo tu pa tam kakšno in v tisti najbližji je na meniju podnaslov “bucket” (ja, vedra) in spodaj Gin tonic, Whiskey cola ipd. Vredu je. Sicer pa je vse resnično poceni.

13. Znajo pa delati sladoled. Lučka ima polnilo, ampak to tri različne, tako da ko jo ješ, se polnila spreminjajo. In so precej bolj zanimiva, kot pri nas.

14. Ko pakiraš, in rečeš “majice mam”, je pametno pogledat, če jih res imaš. Ker lahko ugotoviš, da jih pravzaprav nimaš 😀

15. Aja, tole je razlog zakaj sem tukaj. Opcija, da ti kitajska univerza plača potovanje na Kitajsko, je odlična opcija. In je dokaz, da karma deluje. Delaj dobro in dobro se ti bo vračalo.