Življenjske lekcije 10.2.2016

Očitno se je življenje danes odločilo, da nujno potrebujem par lekcij v obliki focnov. In ker sem priden učenec, sem poslušal, prerazmislil in sedaj jih delim.

  1. Roll with the punches. To kar življenje vrže vate, vzami in se prilagodi. Če je ideja, da v 40 minutah, ki minejo od prvega alarma do trenutka ko bi moral stati pred blokom z Garminom, ki je že našel satelite, se ta ideja seveda skoraj nikoli ne zgodi. V vmesnem času se je potrebno zbuditi, naštemat, oblečt, raztegnit in še kaj in tale še kaj je danes poskrbel, da se je od vsega zgoraj naštetega zgodilo samo oblekel se je. In raztegnil v dvigalu, ter komaj ob 6:10 stal pred blokom. Ker:
  2. Kar daš vase vpliva na to kar bo prišlo ven iz tebe. Vikend, kjer je glavni slogan “đanka nam manjka”, ki se nadaljuje s krofi, Mc in čokoladnimi napolitankami, ki poskrbijo da večerno pisanje poročil resnično deluje, pusti posledice, kjer je pač potrebna daljša razprava s prebavnim traktom. In ta seveda negativno vpliva na to, kako hitro si sposoben štartat.
  3. Nič ni tako hudo kot izgleda na začetku. Če je, ko sem še stal pod streho vhoda, izgledalo kot da bo konec sveta, mraz, veter in dež, se je potem stvar bolj ali manj umirila. To je pravzaprav praksa vedno, zato mi je malo žal, da nisem izkoristil drugega dne laufanja na morju. Ker vem, da ne glede na to, kako hudo dežuje, to hitro mine in večino časa resnično čisto malo dežuje. Tako se je dež danes pomiril kmalu po tem, ko sem se jaz ogrel. Ali pa je vsaj zgledalo tako.
  4. It is not over until the fat lady slaps you in the face. Očitno. Kajti, ko sem se že veselil, da je le še kilometer do doma in da glede na to, da je dež nehal, ne bo tako zelo hudo, toča. Seveda, ne samo toča, toča, ki ti jo veter zabije direktno v vsako poro. Super. Ker še ni bilo dovolj

Drago življenje, hvala. I’m a stronger man because of you. Če pa lahko prosim, naj bo to dovolj za danes, ker se mi res ne da več učit. Lahko? Hvala.

P.s. danes ob 10.10 se odprejo prijave za nočno 10ko. Letite se prijavit, ker bo po moje hitro vse polno.

Zakaj ne laufat

6:15 zjutraj, -6 stopinj, zrak nad PST je pravi zimski, občutis ga, ko ga vdihneš in to je moj najljubši zrak, tak za katerega boš vedel da te bo zebel. Na obzorju je zareče oranžna crta, ki naznanja, da bo, ko bom že doma, všlo sonce. Zimski sončni vzhodi so veliko lepđi kot poletni, samo vem ne 🙂 in najpomembnejsa stvar v tem trenutku je misel, ki je prišla sama in nima vzroka. Zakaj ne to vedno? Resno, čisto lahko je, tudi zdaj, ko je ura nastavljena na 5:50 je jutranje vstajanje nekaj najbolj enostavnega. In čisto iskreno, na tvju ni med 22.00 in 23.00 nič kar mi bo spremenilo življenje, prvi del Odmevov pa se vseeno da BP pogledat. In nič ne vleče k obsesiji. Tekaški premor, ki je trajal skoraj 10 dni z vzroki v večini povezani z včeraj sem ga žural ali danes ga bom žural ni bil problematičen. Ker IDAS je nekaj, za kar se splača ne it laufat. Ne IDAS sam, ampak tisti ki naredijo IDAS pomemben. In tudi dva dni zapored jesti kebab ob 4 vjutro, je popolnoma neproblematično. Življenje v pravih okvirih teče dalje, samo en okvir je dodan.
Okvir, ki pravi da lahko. Lahko čisto vse za kar se odlocis. In ni nobenega problema in nobene ovire. Ker ovire so vedno in naj bodo takšne, ki jih je potrebno preskočit, obiti ali enostavno punchnit na gobec. Samo ena velika rampa se premika s tabo in se želi spustiti. Luči stalno utripajo in ti želijo dati vedeti, da se bodo rampe spustile in da se moras ustaviti. In ta rampa je tista, ki ti pravi da ima tisti in zraven njega se tista, ki je rekla, da ne mores, prav. Samo odločiti se moras, da ga in je ne bos poslusal. Kajti sam veš da nimata prav. In tisto, kar si naredil težavi je potrebno narediti tudi njima. Metaforično seveda.

In ja, I’m jumping on the Mandela bandwagon. Ker yes we can bi bil še bolj …

Lekcije teka 17.7 – na PST nic novega

1. Zjutraj se veliko manj dogaja na tekih kot popoldne. Pa tudi, kako naj to lepo recem… Starejse tekacice se bolj odlocajo za jutranji tek. Starejse od mene. Ne da je s tem kaj narobe ;), samo drugace je. Ceprav… Bjonda na kolesu, ce to beres… 😉
2. Celi Kastner ma ene teniske moje velikosti. Yeey. Ki so 49. In v akciji se vedno 100€. Pa niti kakih pametnih tekaskih hlac nimajo. Treba it danes v intersport, ni druge. Upam da bo kaj boljse. In stric je rekel, da nobene Najkice niso za mene. Ker so premehke. Ce ga prav razumem sem pretezek. Pa ravno o tem mi je govorila B. ko smo se peljali iz Nocne. Kak je to mogoce, ce so ble moje Najkice cisto ok? Nic jasno.
3. Po moje bo to moja prva knjiga. Prva taka, “nestrokovna”. Bom neke splaniral
4. Najboljse ideje, kaj bom napisal tu noter, imam ko laufam. Samo hudic, ko vse pozabim, dokler pridem domov in se zrihtam in napisem.
5. Se enkrat grem spat in bom pretekel 2000 km in stevec se bo (upam) ustavil na tocno 2000.
6. Rise and shine – athlete and running ultimate motivation video, ki sem ga sharal na fbju je postal moja jutranja budilka ob 6.00. Ker te malo bincne v rit.
7. Danes sem tekel z pappenheimers – Ruhr in love playlist in tole hudi tehno, ki te pospesi za ene 0.10 min/ km. Fajn je. Pa se smesn zacetek ma 🙂
8. Ce boste v nedeljo zjutraj sli na Smarno, pazite na otroke, predlagam cepke za usesa. Glede na moj plan da letim do, na Smarno in nazaj in glede na to kako je izgledalo ko sem letel na Golovec, bo v zraku preklinjanje, ob katerem bodo zardevali se mornarji na Jadrolinija trajektih 😉