Ko se hribi postavijo pokonci

1. Istra je že hudičevo blizu. Dva meseca je ne ravno veliko, predvsem v ideji pripravi na tek. Ampak nekaj časa je še.

2. Hrib, ki se takoj po štartu 100ke ponuja, že na papirju izgleda hudičevo težek. In zato ni druge, kot da ga gre človek v resnici pogledat. In včeraj je bil čudovit dan, da se človek odpelje na morje in tam pogleda hrib. Seveda samo v teoriji. V praksi je ta hrib veliko bolj strm, nametan s stopnicami, ki so pogosto tako slabe, da bi bilo bolje, če jih ne bi bilo, gozd po katerem moraš laufat daje vtis, da so ga pripravili kot sceno za naslednji Blair Witch project, seveda pa se k temu pridruži še slabo vreme in polna glava, ki mišicam pritrjuje, da pa res ne morejo več. Meh, na srečo en slab tek ne naredi slabega tekača. (mimogrede, ne glede na to, da je moj tek v hrib bil dobesedno samo hoja v hrib, sem postavil CR na Stravi. I don’t get it, ali I’ll take it).

2.5 Natančnejši pregled Strave pokaže, da je GAP tam med 6 in 7 minut na kilometer. Kar pomeni, da sploh nisem tako počasi hodil gor na hrib. Upam samo, da na pravem laufu ne bom edini ki bo hodil v tisti hrib. Ker bom kr umrl, čeč bom sam mogo po onem gozdu.

3. Pogledati si Lovran iz perspektive, ki je drugače nikoli ne bi videl, je super zanimivo. Hiše, ki sicer stojijo na ene 95 % naklonu, po katerem moraš skakati in se delat da laufaš so super zanimive, s svojimi ozkimi prehodi in domačini, ki tam živijo.

4. In valda psi, ki bodo lajali okoli tebe, se zaganjali vate in ti sledili po progi.

5. Najpomembnejša lekcija laufa na Istrski 100ki. Če opaziš, da se je strmina nekoliko zmanjšala, da bi končno lahko začel laufat, si narobe zavil. Vrni se na start in poskusi znova.

6. Če slediš vnaprej določeni progi se ideja, da pogledaš na zemljevid na vsakem križišču, sliši precej dobra. Al? Križišče, pogledaš, zgleda ok, držiš se najprej levo in greš naprej. In potem na naslednjem križišču ne pogledaš na zemljevid, sej je tak jasno, na kateri vrh “laufaš”. Mhm, ja valda. Seveda po tem, ko že kakšno uro laufaš v “itaq vem kam it in laufam prav” smer, ugotoviš da si FUL mimo. Ok, pa gremo še malo.

7. Razen, če ne prideš na vrh nečesa (pisalo je 1000 m, začel sem pri morju, I’m good), kjer je 15cm snega, praktično tema, ker so taki oblaki, piha pa ene 3254 na uro. I’m done with this.

8. Dol se laufa veliko hitreje kot gor. Niti 3 ure nisem potem nabral. Kljub temu je kofe ob morju in čevapčiči sedo ko pes.

9. Če en dan ne izpolniš plana, ga moraš naslednji. Šmarna gora je sicer samo svoje 333 m višinske razlike, ali, zato lahko greš gor večkrat. Ker, ene 3 ure pa res moreš laufat. In smo šli. V dežju. Super vreme je. Šmarna je razmočena, na delih, kjer bi se dalo vsaj malo laufat je blato da razviješ drsalne sposobnosti, ampak, kljub temu sem tiste, ki so se silili hoditi gor v dežju, pobiral ko zrele črešnje. 1 ura gor, dol, in nazaj na štart. Kar je kar dober čas, glede na to, da smo včasih 1 uro hodili samo gor.

10. Čudovit občutek je, ko po dolgem teku, in ne dolgem, ampak vseeno, šopingu in dolgem čakanju da se meso speče, vase tlačiš velike količine mesa. Ker meso naredi mišice.

11. Očitno moje pogajalske sposobnosti niso tako slabe. Kajti, meča so se na zadnjem hribu povezala z Ahilovo in skupaj so odločili, da bodo štrajkali, da se ne grejo več in da zahtevajo kavč. Čeprav, če sem čisto iskren, pogajalske sposobnosti pravzaprav niti niso prišle na dan. Bolj so bile 50 shades of grey sposobnosti. Bič pa goni. Bolj kot žival goniš, bolj dela, me je nekdo učil :D.

Lekcije teka 22.11

1. Tale mraz skupaj z ddezjem je pa kr neki. Danes je bilo se posebej mrzlo in mokro. Ocitno moram zadihtat se zadnje stvari na sebi, rokavice, ki jih imam niso primerne za dez, ker se napijejo, torej ocitno rabim nove. Tudi za iphoneja bo tba nekaj pogruntat, ce ga vrzem v zep anoraka bo valda moker (stara lekcija, ce se naslanjas na steno sotorq, bo noter mokro, ni druge).
2. Ocinto bo treba zacet laufat hitreje. Pa stopnjevanja, pa sprinti pa fartlek pa to. Ker… Zanimivo je to z doseganjem ciljev. Cca eno leto je od tega, ko mi je L. Govoril, kako je ql jutranji tek. In jaz sem bil “eh, ka ti te je”. Glej me zdaj. Vsako jutro je lauf postal normalna praksa, ko kuhat tursko kavo. Niti ni silno tezko (ok, tu pa tam je), niti ni nekaj posebnega. Laufam. Nic drugega. Ampak zdaj pocasi to ni vec dovolj. Kar selo ocitno pomeni, da bi lahko vsako sredo malo sprintal. Ali pa tisti del od NOB spomenika do vlke vaze malo sprintal. In nazaj. Nekaj takega bo treba uvesti.
3. Www.reddit.com/r/bodyweightfitness i’ll just leave this here
4. Pa lampe za laufat so tudi cistw znanost. Ena sama luc nad ocmi naj bi bila slaba, ljudje celo pravijo da jih glava boli, pa tunnel vision pa to. Pa druga lampa v rokah ali na prsih. Kar je zame prevec. Trenutno je lampa v roki ocitno najboljsa resitev. Ker celka enostvno ni dovolj. Bomo videli. Na sreco je zjutraj kljub temu, da ni sonca, se vedno dovolj svetlo.
5. Dez me je pregnal iz PST. Tako da preizkusam asfaltne ceste. Se pa veselim snega.
6. IDAS. Woohoo. Hrmm. Bazen imajo v hotelu. Hint, hint. Bomo videli.
7. Pa malo spomina na Amsterdam

20131122-073404.jpg

Lekcije jesenskega teka

1. Tale jesen je zaenkrat prav prijazna do mene. Mrzlo ni in dezja ni. Ok, ene dvakrat je malo cankalo, enkrat pa tako ni bil planiran tek, pa je se dezevalo kok zmesano. Naj tako ostane se kak mesec. Ceprav teden dni pred maratonom bomalo nehal, pa malo bolj pocival.
2. Je pa prakticno vsako jutro megla. In megla prinese smog. In baje laufanje po takem ni najbolj priporocljivo. Meh… To da je megla je vseeno, dokler se gibas ti ne mraz ne vlaga v zraku nic ne moreta. Glede smoga pa, moje pluce so se cesa hujsega navajene, tako da bodo tudi to prezivele. Se nic ne bojim. Tam pri -10 bi lahkok stvari bile problematicne, tako dalec pa ne bom sau.
3. Prilagajanje na nove teniske ne gre. Gleznji, kolena, ahilova, musklfieber. Vsak dan nekaj. Pa zdaj na sobotnega Spartaka bom tako ali tako vzel stare teniske (k majo luknjo na prstu, pa bodo lazje vodo zajemale), tako da to bo se zanimivo. Se dobro, da sem dovolj zgodaj kupil nove teniske.
4. Tole je sedaj na moji nocni omarici (aja, pa nocne omarice nimam, samo je to bolje, kot da napišem “poleg wc školjke”).
5. In, če še ne veste, pravila taroka, ki so v .pdf so veli več vredna, kot tista, ki so v .doc. In igralec s prednostjo je edini, ki lahko prevzame igro. Benti, osnove! Ne glede na to, da sem izgubil 🙂
6. In ocitno bo treba it spet na eno akademijo kot resen predavatelj. Tak po tri predavanja na dan, pa se kake vaje, pa sojenje ene debate. Ker sem cisto ven iz predavateljske forme. Dve kratki predavanji na dan me cisto utrudita. Stari smo 😉

Lekcije teka in počivanja

1. Kdo je sportnik, ki porabil ful hanzaplastov, pa nima niti enega zulja. A kdo ve kje jih prodajajo na palete 🙂 ?
2. Bjonda, ki mi je pomagala potegnit n okoli btc-ja, hvala! Brez tebe to ne bi bil pod 5.30 polmaraton.
3. Weird je to, kako me nihce nikoli ne prehiti. In ne, ni da laufam hitro, ali zanc me je prav prestrasil tip, ki me je prehitel, kr tega res nisem navajen. Pa ful ljudi, ki jih poznam, laufa hitreje od mene. Po moje imaste svoje secret proge, kjer dobite svoje secret hitrosti. To ni fer 😉
4. Pocasi bo treba nabavit se preostalo jesensko/dezno opremo, ki mi se manjka. Samo ce so trgovine danes zaprte. Kr neki. En anorak bo še treba. Pol pa od vsake stvari, ki jo že imam še dve varianti 🙂
5. Danes je dan počivanja. Tudi to si je treba vzeti. Sicer pa, domači iron man je tudi anaerobna vadba, sploh z mojimi srajcami 🙂 čeprav če sem čisto iskren, počivanja niti ne rabim. Ampak ker je tako bedno vreme, pa k se je Srečko neke oglasil tukaj (muc, muc, muc), bom si (verjetno) vzel dan off. Ampak sem pa ravno nad tem navdušen, da je 21ka zdaj kok nič. Ni muskfiebra, ni utrujenosti, ni nič.
6. I should buy a boat, if you know what I mean 😉

Lekcije teka 24.6. – dež in sredinci

2013-06-24 09.46.17

    1. Wait, wait, what? Če je blo še včeraj 35 stopinj pa vse, danes pa me eno uro pere dež? Pa sej to ne morem verjet. A se lahko zmenimo za konstantno poletje? Lepo prosim.
    2. Dež je ql, mislim ni sile, edina stvar za katero me ko začne deževati stalno skrbi je iphone. Danes sem si (hvala Slast na Bavarcu) nažical eno vrečko in sem ga dal vanjo, ker je res deževalo FUŁ in me je res srce bolelo, ko sem študiral, da bom prišel domov in bo samo že za podstavit mizo.
    3. Krožne trase za tek so veliko bolj fajn kot tiste, kjer se na polovici obrneš in tečeš po isti trasi nazaj. In še uspelo mi je naciljat 25.2 km od bloka do bloka. Ok, zmes sem se malo zgubil, oziroma zalutal, ali tisto malo po Dolenjki ne šteje.

2013-06-24 11.39.06

  1. Resno stric/teta, če si ti v avtu na suhem in toplem, a lahko paziš, ko furaš po največjih lužah na svetu in se po pločniku sprehajajo ljudje? Ker drugače dobiš fuck you. In danes sem jih po sto letih raztalal kar ene par. Če me zaliješ do glave, si si ga zaslužil in ni debate.
  2. Teta, ki mi je trobila, ko sem si preoblačil majico na Dunajski, hvala 😉 tudi meni je bilo v užitek.
  3. Preko 1900 km smo. Torej naslednji mesec 2000 km žur 😀
  4. PST tam okoli Fužin, ki sem jo sedaj končno našel, je odlična, jaz sem laufal ob avtocesti, tam pa maš malo gozda, pa obzidje pa lepo in fajn in vse. Postala bi moja najljubša, če ne bi bila tako daleč 😀 Ampak tudi na daleč se lahko imava rada 😀 (sicer je ni na sliki, samo je ful fajn).
  5. Zanimivo kak se perspektive spremenijo “5 centi podaljšam ta korak, da ne bi stopil v lužo? Eh, zakaj, sej sem itak že moker”, “prestaviti bi se moral pol metra desno, da ne stopim v lužo? Eh, komu se te da” …
  6. Zdaj pa grem na zemljevid pogledat, kak sem pristal na Rudniku, ker mi ni blo čisto jasno. Me je znak malo presenetil 😀

Lekcije teka 25.5 – Fitness in paleo

Tek Slovenija

  1. Teči na mašini ni taka beda. Predvsem se moraš najprej navaditi, torej it nekajkrat in se naučiš, da ne boš padel dol 😀 Danes je blo kr fajn. Predvsem je fajn to, da lahko zelo natančno kontroliraš šprinte. Oziroma hitrejši tek. 1 minuta, na 15 km/h? Ni problema.
  2. Ni tak fajn, ker ti ovi števec časa ves čas stoji pred očmi in se človek sploh ne more skoncentrirat na tek. Tak da, naslednjič grem ven. Če bo zime konec, seveda.
  3. Zime, ki je uničila moje plane za triatlon. Ampak v dežju pa res ne grem triatlona …. laufat? Telovadit? Kaj delaš na triatlonu? Udeležit se ga 😀
  4. Reči, da je premrzlo in preveč dežuje je ql, če najdeš drugo opcijo.
  5. 11€ ??? Benti tale Ljubljana si pa dovoli, to je skoraj 1x več ko recimo Pristan v Mariboru. Benti.
  6. Lep razgled, moram reči, nimam kaj.
  7. Pojma nimam, kako ta tek spraviti v Nike+. 15 kilometrov je škoda če jih ni noter
  8. Po 15+km teku jesti ogljikove ni najboljša ideja, najboljša ideja je meso in zelenjava. Izgleda kar ql, tale paleo bo treba resnično enkrat probat (kar ne pomeni, da ne bom delal palačink z nutelo pol 😀 )
  9. Na BTC tržnici nihče ne prodaja jajc? Ka te to je neka fora al kaj? Vse ostalo, samo jajc ne?
  10. Pojma nimam o mesu, sem danes ugotovil. Kaj reči mesarju, kaki kos katere živali bi imel, da bi meu zrezek? Pojma nimam. Vratovina je praktično vse, kar znam reči. 😀

Sliko ukradel iz bbc.co.uk. Sej vem, da ne bi smel, ali … Nimam druge. Nisem se slikal v fitnesu. 🙁

Lekcije teka 15.5.2013

  1. Skoraj se mi je zgodilo, da sem nehal laufat 😀 Urnik mi dela malo gužvo, tak da v maju sploh nisem priden, naredil samo 30 km v 15 dneh. Kar je veliko premalo. Tolko bi jih skoraj moral narediti v enem tednu. Bolj priden naslednji teden.
  2. Ampak, ova, če čakaš na pravo vreme, nikoli ne boš šau laufat, še vedno drži. Danes se je vreme malo zarotilo proti meni, ker je valda takoj, ko sem šel iz službe se odločilo, da bo deževalo. In potem je izgledalo, kot da bo deževalo še naprej. In čisto čisto malo je manjkalo, da sem bil “eh, če bo dež, pa mi bo zmočlo iPhoneja…”. Ampak ni (yeey) 😀
  3. Revelation današnjega dne (po teku je): Radenska je naravna voda z okusom.
  4. Tole bo resnično treba enkrat sprobat. Paleodieta. Meso, zelenjava, oreščki. Nič mleka in nič ogljikovih. Sliši se kr beda, ampak v osnovi sem že ugotovil, da če po laufu jem samo meso in zelenjavo, je utrujenost precej manjša, kot če se nabašem z ogljikovimi. Ampak mogoče ne še danes 😀
  5. Radenci bojo sončni. yeeey. Se vidimo.

Lekcije teka 11.5 – tek trojk

1. Dež in blato nista ovira, samo pogruntat je treba alternativo iphoneju, ker drugace ne veš kak hiter ali počasn si
2. Vedno se zmeni kje se dobiš če se zgubiš, ker v oni gužvi se to res hitro zgodi da se zgubiš. In pol se je treba čakat. Ali, tovariški duh je tisto kar je pomembno na teku trojk. In je tudi zato fajn.
3. Probavat nove tehnike treninga za moc dva dni prej mogoce ni najbolj pametno. Ker pol mores z muskelfibrom laufat.
4. Dunajc pa pomfri po trojkah. V Emonski. Zgleda da bo ostalo tradicionalno.
5. Toti Golocec je ful fajnski hrib. Po moje se bo treba se kdaj spravit gor malo letet.

20130511-135255.jpg

20130511-135306.jpg

20130511-135317.jpg

Četrti teden priprav na maraton

Cetrti teden je prinesel nekaj novosti. Torek in cetrtek sta bila precej nezanimiva, razen tega, da se moram enkrat malo bolj resno poosvetiti zapisu stvari, ki se dogajajo na cetrtkovih organiziranih tekih, ki so sedaj postwli del moje tekaske rutine, ceprav se malo sprasujem, ce bodo to se ostali, saj ne vem kako se bodo skladali z mojim urnikom.
Mimogrede, tecem po urniku, ki ga je pripravil Adidas za pripravo na maraton v stirih mesecih. Urnik je ze stesrirala tudi P., tako da vem da ni kar tako. In tudi ni. Zahteva 4x tedensko tek, en pocasen pod uro, en hiter pod uro, en posan pod 2 uri in naslednji dan en pocasen pod uro. Zaenkrat, saj se dolzine seveda daljsajo. Tako da ta teden zahteva dolgi tek 110 min, ki me cakajo jutri.
Ampak ostanimo pri prejsnjem tednu. Sobota je bila izredno zanimiva. Vremenska napoved je menda napovedovala dez popoldan, kakorkoli v vsakem primeru sem rekel, da grem zjutraj, kar bo pa bo. In res me je pricakal dez in se dobro da sem napol slep pogledal skozi okno in ugotovil, da dezuje cisto malo. Ker ce bi videl kako res dezuje se verjetno ne bi spravil. Ampak sem se in to je bilo 100 minut dezja. Tak precej mocnega. Kar je bilo prvic in upam, ceprav ne verjamem tudi zadniic. Sej ni tako zelo tezko, kljub temu pa je tempo teka bil nizji in tudi fajn ni, na delih je resno pihalo in tam je bilo res mrzlo. In vse skuapj je bilo malo tezko. Je pa res, da sem na koncu nehal paziti ali stopim v luzo ali ne. Ce je bila tam, sem pac zagazil v njo. Ce je ni bilo, tudi prav. Ampak smo preziveli. Lanski Berlinski maraton, na katerega grem letos je bil celoten v dezju, tako da se je potrebno tudi na to pripraviti….