Zanimivosti Afrike

Vsaj zame, ena izmed bolj zanimivih stvari, ki smo jih doziveli, je stric, ki vozi turiste gledat pingvine in delfine na otok pred obalo Port Elizabetha. Maja ga klice in poveda je cisto navdusen nad tem da smo slovenci, ker se je njegova herka preselila v Slovenijo (kasneje izvemoda gre pravzaprav za. Nekdanjo skoraj zarocenko). in valda da pravi da moramo priti in da nam da se popust. In valda gremo in se fajn pogovarjamo s tipom in njegovo sedanjo partnerko. Na koncu gremo na pivo in pravi “glejte, ec se niste placali prenocitve, lahk pridete k nqma spat, mama tri spalnice proste, ko sp se otroi preselili”. Kasneje omeni se, d aima rostilj/kamin, kjer pahko rostiljamo, in da njega in partnerke ne bo, ker gresta na zlet v gore. in mi, ne bodi ga len, v Spara (ki ga najdes po vsej Afriki) po klobasr, pleskavice in se kaj fajn cebule in si naredimo pravi rostilj.

Vsekakor ne smemo pozabiti na odlicen plan, ki smo ga naredili za naslednji dqn, zgodqj vstanemo ,pa letimo hitro v Lesoto. Mhm, prisli smo ob 11 ponoci. in Lesoto je cuna Afriska drzava, ki je kar malo scary. na koncu smo seveda, kot vedno nasli o dlicno prenocisce v konferencnem entru malo ven iz glavnega mesta, kjer je trtiposteljni apartma v lastni hisii stal 500. Randov. Kar je kr ql. Pa se fajnski zajtrk so ti postregli ,eprwv si tokrat nismo mogli izbirati ,kaj bomo jedli ,ampak smo bli kr doloceni.

Evo, takoj ko bom meu malo cajta ,grem kupit tot fizol ko ga jes za zajtrk. Meni je ot najevje odkritje, ki sem ga odkril ze nekaj cajta nazaj zdaj pa mi vsi prqvijo, dq ga lahko kupis pri nqs. Bomo sli v Lelerca na malco, pa bomo pogledali.

Pingvini pa so manjsi kot sem mislil. A sem o tem ze tezil? Nevem zakaj, po moje jaz iz tvja poznam drugo vrsto pingvinov, al pa kaj, ti ki smo jih mi gledali so bli taki pizleki, 20 cm pa ziletka bi se lahko reklo…

Sier pa nam je nasa bela rasa pomagala povsod. Tudi takrat, ko smo zavili na najucno palzo ,ki je bila del bogatunskega mesteca belcev. Ko smo se tam setali in kopali v gatah, se nad tem ni nihce pritozeval. Preprican sem da ce bi bili skupina crncev, nas ne bi tako prijazno sprejeli.

Vsekakor pa moramo spremeniti nacin pozdravljanja. Hello, how are you, ,je klasicen pozdrav v vsej Afriki. Kot taksen, ki poleg osnovnega pozdrava sprasuje tudi po pocutju. Veliko prej in enostavneje vzpostavi pogovor med dvema osebkoma, poleg tega pa vzpostavi tudi veliko bolj sprosceno vzdusje, ec recimo govorimo o odnosu prodqjalec ,kupec, ali kaj podobnega. Bomo videli, kako se bo to obneslo.

mimogrede, a ima kdo kake veze in bi lahko zrihtal tri nove pralne stroje? ne ,ni za mene eprav mi pralni stroj ne dela… Aja, pa pol bi rabli se nekota ,ki zrihta malo placa na eni ladji za en kontejner. POl pa se nekoga, k lahko zrihta se malo tovornjaka po juzni afriki do Lesotota. Kolegiac namrec dela v zavodu za odvajanje od drog, ki je, glede na to da je postavljen v Lesotu, taksen kot je, eden vecjih problemov pa je, da morajo za vse paciente prati na roke. Kar je kr fail… Razmislimo….

In pojma nimam zakaj se vedno vstrajajo in vgrajuejjo v sedeze na avtobusih in avionih moznost da se nagnes nazaj. Ze itaq ni placa za sedenje, pol pa ti se oni pred tabo da sedez nazaj… Kmeti…

Se eno uro pa sem v EU.

Happy new year

Ko zirafe zamenjajo alfa male zirafo, je ta samec izredno neprijazen do mladicev, ki so jih imele zirasinje z drugim samcemtiste ki so pa breje pa naredi na njih splav. Kakorkoli to ze izvede.
In koncno sem videl zirafo. Zeber pa ne, ker je zacelo dezvat…. Fotoaparat je seveda spustil duso. Bom speli vzel fotke.

Danes dan za pocivanje. Africani so seveda spet fail. Zjutraj ob 11 smo bi na avtobusu, da bi sli na toti saferi, in ko se ze vozimo tja, nam povejo, da se po safariju peljemo komaj ob 13.30. Ampak so nas vsaj odpeljali na zajtrkoziroma v mall, pa smo tam lahko jedli. Tako wannabe ameriski zajtrk. Ampak je blo ql.

Vceraj imeli rocni ognjemet. V afriki je pac lazje ljudi zaposlit. Ko narocis pijaco, ti en sprejme narocilo, drug ti pokasira, ce imas sreco imajo odpirac. Predvcerqj na zuru niso imeli odpiraca. this is africa ne zadosca vec.

Preden zacnemo debatirati….

Danes je se zadnji dan preden se zacnejo debate, ko bo dela cez glavo in prakticno ne bo casa Za nic drugega. Pomembno pa je, da sem sedaj nasel nekaj interneta, in nekaj ga je se drugje. Tako da obstaja tudi realna moznost da bom lahko tweetal na www.twitter.com/debatemotions, tako da bodo tam vse najnovejse informacije.

Z veseljem sem ugotovil, da nisem bil edini, ki je moral prenociti na mejnem prehodu. Nekoliko manj veseli tega dejstva so Srbi, ki so morali noc precuti zunaj na prehodu. In to brez vsega, brez vode in hrane. Organizatorji so jijm uspeli prinesti vodo in nekaj cipsa ob 4 zjutraj. Najvecja stala je bila, da so jim organizatorji obljubili, da bodo na mejnem prehodu takoj ob 6 zjutraj, ko se prehod odpre, ampak, kot temu mi recemo (TIA – this is Africa – to je pac afrika), so oragnizatorji prisli komaj ob 9ih.

Trenutno poteka pre council, torej predhodni sestanek sveta svetovnega prvenstva, kjer se zagotovo kregajo tudi glede teh tezav, in kako oz ce sploh bodo povrnili denar.

O tem, da imajo frajeri praznike do danes, t.j. Bozic, sploh ni treba govoriti. In da o tem niso nikogar obvestili tudi ne.

Koncno jim je uspelo odpreti edino kafano na univerzi, twk da smo celo dobili pivo cez dqn. Jupiii. Za vodo pa smo se odlocili, da bomo pili to iz pipe. Vsi pravijo da je varna, tudi zahodnjaki, ki so ze prej prislli sem pravijo isto.

Dodal nekaj novih slik, link najdete v prejsnjem prispevku.

Kako sem prespal na mejnem prehodu in zakaj so mi zavrnili vstop v Botswano

Ok, ce imate slikice pred sabo, potem mi jih je uspelo naloziti in lahko vidite, kako qlsko mi je med afriskim rastlinjem, bazenom in divjo svinjo. Vsaj po moje je to divja svinja, ceprqv izgleda precej mirna, nic kaj divja. Ampak to ni zgodba o belskem hostlu, kjer so cistilke crne (pa sej to je ko doma) ampak o tem, kako mi niso dovolili vstopa v Botswano in sem moral prenociti na juzno afrisko -botswanski meji.
In ne da se ne bi pripravil vnaprej. Viza ja juzno afriko je tukaj, clovek poklice na botswansko ambasado in na slo zunanje ministrstvo in vsi pravijo, vize ne rabis. OK. In potem zves, da je slovenka brez tezav prisla v botswano brez vize (ni vas na seznamu drzav ki rabijo vizo in ne na seznamu drzav ki je ne rabijo, je rekel stric carinik. Torej je ne rabite). Ok, te stvari mi dajp vedet, da vize ne rabim.
(mimogrede, tu je veliko vec pticev in veliko bolj glasni so. In prej ko sem se vozil sem, sem ob cesti videl opico, ki se je nonsalantno setala).
In potem lepo na vlak do minhena, avijon do dubaja, avijon do Joburga in avtobus do Gaboroneja. Si mislis, ja.
Prides na mejo, in teta pravi: in kje imate vizo?
Jaz:Sej je ne rabim.
Teta: seveda jo rabis
Jaz: vsi so rekli da je ne rabim.
Tetq: stopite prosim na stran.
Kolega bi reko ‘and thats when the shit hits the fan’
kratko povedano, rabis vizo, in ce je nimas te ne spustijo skozi. Poklicemo organizatorje, ki se pripeljejo inravijo ‘nic bat, to bomo takoj zrihtali’. In se pogovarjajo, in se pogovarjajo, in se pogovarjajo. In tri ure kasneje (ura je sedaj 23.15, mejni prehod zaprejo ob 00.00) ti recejo, sorry, ne bo slo. Tu bos mogel prespati. Ti ok, kje pa? Ja, cuj, ene 100 km stran je hotel, cena pa bo cca 600 eur za noc. In ti lepo, khm, kaj pa ce ne bi? Po pol ure pregovarjanje, menjave denarja etc. Ugotovis, da so se fantje dogovorili, da bos prespal pri carinici (a je to zenska oblika od carinika?) doma. Za 100 eur. In dobis se zajtrk. Ampak, ker te ona ne sme pobrati na nikogarsnji zemlji, se mores pes sprehodit na drugo stran mejnega prehoda in tam pocakat. Torej, z vso prtljago, ob pol polnoci, idi pes nazaj na juznoafrisko stran in tam po cakaj. Na sreco je bil tam izredno prijazen tovornjakar, ki se je zelel z mano pogovarjat o tem, kako huda je ekonomska kriza v evropi, ker razmislja uvoziti tovornjak in delati na svojem. In kako v resnici ne ve odkot je prisla ta kriza in ce je zajela tudi druge dele sveta. Ampak cisto zares je bil izredno prijazen mozakar in ni se mi bilo treba bati, da me oropa, posilil ali drugace zlorabi.
In potem me teta odpelje do svojega “stanovanja”. Stanovanje, ki ga je drzava zgradila za delavce na meji se definira kot doba 3×3 ki nima tekoce vode, ima skupne tuse in wcje ki trenutno nimajo vode in ima skupno kuhinjo.
In sem spal kot ubit. In sem dobil celo zajtrk, tri jajca, veliko pecene slanine, vse skupaj utopljeno v olju, in paradiznik, od katerega se nisem dobil nobene bolezni. In lepo zjutraj spet na mejo, kjer se ponovno prikazeta organizatorja, ki pravita ‘to bomo takoj zrihtali’ in se 4 ure pregovarjata s sefom mejnega prehoda. Ki koncno rece “sir, we will let you in our country”. In ti da vizo veljavno tri dni.
Inotem se izves, da sta organizatorja, ki sta te resila, prisla s sposojenim avtom, ,ki ni registriran, in da jima zamanjkuje benzina, pa ce bi lahkko neke prilozil.
V glavnem, to je botswana. A sem ze rekel, da so tu vsi crni, in da na avtobusu, na avtobusni postaji in se kje, ni bilo nobenega belca?
Ok zdaj pa pocakam da pridejo ostali slovenci, ki so ocitno prisli prko meje, ker morajo zdaj biti tik pred Gaboronejom. In pol gremo na pir.

Nevem vec katera kava, pa se vedno drugi dan

10000 metrov na morjem, v verjetno najbolj ozkem sedezu na celem svetu. My ass, bozicno dari lo je rekla, vwm bom dqla sedez pri zasilnem izhodu. Monitorja ne morem gledat, torej filmov, ker je stojalo hin in plaxa je manj za sedet.

Ko jo dobim, ji bom vse razlozil.

Minhen je odlocenpejte si ga kaj pogledat, nekako izgleda, kot bi v neki veliki drzavi nekdo velik zelel narediti nekaj velikega. Veliki trgi, veliki kipi. In velike apple trgovine. Tako da jutri, oz cez 2 uri v dubaju bom po moje ze lahko nalozil slike gor, ker sem lahko kupil pretovornik. Kar bo pa tako ali tako isti cas, kot se bo ta prispevek nalozil. Casovne problematike.o

Se vedno se nisem odlocil, ali si bom upal po Joburgu voziti z javnim prometom ali ne. Po moje se bom odlocil glede na to, kako scary bo vse sku paj zgledalo, ko bom sktopil iz letalisca. Torej bom su s taksijem 😉 riikk street menda…

Naloga dneva pa ni bla izpolnnjena. Bozicka nisem videl letat okoli in talat daril. Zdaj bi jih moral nosit prbl Bejrutskim otrokom (recimo), ampak ga ni za videt. In res me zanima, koliko ljudi bo tako cudnih ko jaz in bodo, na bozicno noc (zapadel je beli sneg, pobelil sosednji breg) ob 4 zjutraj leteli z avijonom. Po moje sami komunajzeri in drugi antikristi, ki jih je pa tukaj tako ali tako dovolj. Taksnih in drugacnih…

Ok, gledamo MASH do pristanka potem pa lovimo naseldnje letalo, ker itaq imamo 3 ure zamude.

Prva kava

Prva kava ne bo pofotografirana, ker se ni kabla. Nemci
trgovin pac ne odpirajo ob 6.00, ker so pac cudni. Kakorkoli,
epizodo s spalnikom na vlaku smo preziveli. Spali sicer bolj malo,
ker se pac ne da spat, ce se postla premika z ene 100 na uro. Ampak
ene par ur sem spravil noter. Edina beda vlaka iz Zagreba je, da ti
pogledajo potni lisk. EU al pa ne EU, sprevodnik ti vzame potni
list in ti ga prinese sele ob koncu potovanja. Ce bo to edini cas,
ko bom brez potnega lista bom prav vesel. Nemci cokoladnemu zepku
recejo kroisont s cokolado. Ne glede na ime se vedno resi vse
tezave…. Poleg vsega ugotovil tudi, da nisn pravi det, ker komaj
pojem mali dunajc…. Ampak je pa res dober, tak da bo treba to
naredit malo bolj pogosto. Predvsem ker ti ga postrezejo na mizi z
rdeco belim karo vzorcem. Ko 1989. Kar je fajn.
Pa ne pozabimo, danemci v kafanah predvajajo tv program, na katerem je risanka Heidi.