Tek na dolge proge je nepričakovani sprožilec srčnega infarkta

Tale članek je pred parimi dnevi zaokrožil po Facebooku. Ko sem videl naslov, se mi ga niti ni dalo it brat, ker sem pri vsem tem, kar kroži po spletu, navajen eksplozivnih naslovov, ki ne povejo nič. Tale članek je še slabši. Iz slabih argumentov sestavi sklep, da je tek na dolge proge (torej tudi maraton) kriv za srčne infarkte pri ljudeh. In ko mi je T. rekla, da pa to morem prebrat, pa bom. In ne samo to, mislim da je čas, da pogledamo katere stvari v tem članku so bedarije.
Članek z naslovom Pet nepričakovanih sprožilcev srčnega infarkta našteva, da so ti nepričakovani sprožilci 1. Jeza, strah in depresija (ok, nič nepričakovanega), 2. Brezžične naprave (ok… a avteki na dalinsko tudi?), 3. Zdravila z nitrati ob jemanju skupaj z Viagro (ok…), 4. Azitromicin (piše, da je to nekaj, kar je v antibiotikih.) in 5. SCAD (Nekaj z neko žilo). In teh pet nepričakovanih sprožilcev je objavila “Predstavnica AHA dr. Tracy Stevens, kardiologinja iz Kansas Cityja, ZDA”. Očitno neka zdravnica. Kar pomeni, da ji lahko verjamemo. Kar je zanimivo je, kako članek nadaljuje, saj pravi:

Dodamo pa lahko še en sprožilec, ki ga dr. Stevens ni omenila, je pa ravno tako nevaren. To je tek, ki je zelo nevaren za srce, če ga izvajamo na napačen način. Gre predvsem za maraton, ki je za telo nenaravna ter za telo izjemno škodljiva in izčrpavajoča dejavnost.

Ermm, kako? Povedali smo pet stvari, za katero imamo podpore, sedaj pa še eno, ki je popolnoma nepovezana z vsem, kar smo prej govorili. Prosto iz glave.

In poglejmo, kaj pravijo, kako je tek kriv.

Zato maratonci nadpovprečno pogosto umirajo za srčnimi napadi, to velja celo za mlade, športne in na videz zdrave ljudi.

Wow, bi si mislil. Nadpovprečno? Resno. Poglejmo vire, ki so jih navedli. Njihov vir 19 pravi, da je na nekem maratonu nekdo (mlad) umrl od srčnega infarkta. Nič o tem, da maratonci umirajo nadpovprečno. Nič. Izmišljeno je. Vir 18, ki so ga izbrali, govori o različnih vzrokih, zaradi katerih umrejo maratonci. Nič o nadpovprečnosti. Torej očitno, so si izmislili trditev, in zraven dodali dva vira, ki nista nikakor poevzana s trditvijo in to je to.

Gremo naprej. Naslednji odstavek postavi še eno izredno močno trditev. V eni povedi. Brez kakršnekoli razlage, kaj šele dokaza. To pomeni, da lahko to trditev enostavno ignoriramo. (pravi pa: Poleg tega dolgotrajen tek, tudi jogging, če ga redno in dlje časa ponavljamo, slabi pljučno kapaciteto. Od te kapacitete pa bo v starosti odvisno, kako dolgo in kako kakovostno boste živeli.) Mimogrede, to je bedarija.

In zdaj glavni del tega članka. Če ga malo povzamem pravi: maratonci imajo malo mišic. Malo mišic imajo, ker so maratonci. Malo mišic imajo, ker so jih prej imeli več, ker pa tečejo maraton, telo razgradi vse mišice. Srce je mišica. Torej telo razgradi tudi srce. Zato vsi umrejo od srčne kapi. Tukaj gre za logično napako v dedukciji. Pred tem gre za dve napaki v argumentaciji, ki se jima reče “Zmislili so si. Čisto”.

Najprej citat:

Kaj se s srcem med dolgotrajnim, neintenzivnim, monotonim in ponavljajočim se tekom dogaja, da ga to poškoduje? Zadeva je zelo preprosta. Če si ogledamo slike, ki primerjajo maratonce s šprinterji, takoj opazimo, da so maratonci bistveno manj mišičasti, še zlasti pa imajo oslabel gornji del telesa. Telo namreč budno spremlja, kaj z njim počnemo, in se osupljivo dobro prilagaja – to namreč živa bitja na tem planetu počnejo že nekaj milijard let in od tega, kako dobra so v prilagajanju, je odvisno njihovo preživetje. Če telo opazi, da redno izvajamo šprinte, takoj dojame, da za tak način gibanja potrebujemo močne mišice, ki nam omogočajo eksplozivnost in v kratkem času velike pospeške. Ta kratek, a intenziven napor se mora intervalno ponavljati (za neprofesionalce je to recimo 20 sekund teka na življenje in smrt ter ena minuta pavze, kar večkrat ponovimo, teči pa moramo tako, da po tem vsaj eno minuto ne pridemo do sape). Za take napore potrebujemo krepke mišice in če se napori ponavljajo, jih bo telo dejansko izgradilo.

Nasprotno pa dolgotrajen tek, ki je za telo nenaraven napor (22, 23), telo nauči, da se je dobro znebiti vse odvečne »prtljage«, saj bo to nenormalno mučenje trajalo in trajalo. To, da vi lahko dolgo časa tečete, namreč ne spremeni dejstva, da je to za telo mučenje in da je nenormalno. Tako začne telo mišice razgrajevati, da bi zmanjšalo svojo težo, povrhu pa še svojo velikost (ki povzroča zračni upor). Oboje bo učinkovito zmanjšalo količino energije, ki jo mora telo za enako razdaljo porabiti. No, zmanjševanje mišične mase nikoli ni dobra zamisel, saj ta masa s starostjo že tako ali tako upada. Ker telo ve, da pri teku najbolj potrebuje mišice nog, najprej izsuši in razgradi zgornji del telesa. (Pozneje pa pridejo na vrsto še noge). Mišice dodatno razgradi še kortizol, ki ga telo izloča v obdobju stresa. In dolgotrajen, neintenziven tek je za telo hud stres, sploh pa če se redno ponavlja (24).

1. Je tisto kar je izmišljeno. Predpostavljajo (čeprav tega ne rečejo direktno), da smo v začetku vsi zelo mišičasti. Kot šprinterji. In potem, ko se odpravimo trenirat dolge teke, naše telo te mišice začne razkrajati. Kar ni res. Nekateri s(m)o bolj ali manj debeli ko začnemo trenirati za maraton. Torej pri nas to ni težava? Ker naše telo nima mišic za razkrajati? Ker potem tudi ne razkraja srca?

Zanimivi so ponovno tudi viri. Vira 22 in 23, ki bi naj dokazala da je dolgotrajen tek za telo nenaraven napor pravita, da (22) je nekdo umrl na nekem maratonu in čisto nič o tem, da je dolgotrajen tek nenaraven napor in (23) da je med maratonom do danes umrlo 36 ljudi zaradi srčne kapi in kaj točno se jim je zgodilo. Torej enako kot zgoraj. Kar enostavno postavijo nek vir, ki nima nobene povezave s tem, kar trdijo.

In še njihova napaka v dedukciji. Če bi bilo vse zgoraj res, je to še vedno bedarija. Če poenostavim njihovo sklepanje, pravijo telo, da lažje teče daleč, razgradi večino mišic. Srce je mišica. Telo za dolge teke razgradi tudi srce. 1. Srce je nekoliko drugačna mišica od bedre. 2. Telo razkraja mišice šele takrat, ko nima kaj drugega za jest. Ker je lenoba. Najprej razkroji stvari, ki jih enostavno razkroji (sladkorje), nato tisto, kar nekoliko težje razkroji (maščobe) in nato šele lahko začne razkrajati mišice. Do tega pride ponavadi takrat, ko nekdo narobe je in narobe teče. Se zgodi. Še vedno pa se zgodi le to, da telo nekoliko zmanjša količino mišic. Ne poje cele bedre. Tako kot ne poje celega srca.

Članek je poln nebuloz, če ga preberete v celoti, boste videli, da govori o tem, kako zato ker imajo medvedje visok holesterol, pa ne umirajo, tudi mi ne umiramo od holesterola. Kar je popolnoma napačno sklepanje. (ne pravim, da umiramo od holesterola, pravim da je njihovo sklepanje napačno). Ni mi jasno, kaj je namen tega članka, zakaj želi predstaviti dolgotrajen tek kot nekaj slabega, celo škodljivega. Ampak, na srečo naredi to zelo slabo. Ker drugače bi mu še kdo verjel.

Aja, članek najdete tukaj. Ne bom ga linkal, ker si ne zasluži linka.
http://wearechange.si/pet-nepricakovanih-sprozilcev-srcnega-infarkta/