Lekcije teka 3.11.

1. Prvi tek po tem ko sem se vrnil iz Amsterdama. Sicer še nisem čisto zdrav, ampak ni se mi dalo več čakati. Dovolj imam tega, da sem neke bolan za brezveze, zato se 10ki enostavno nisem mogel izogniti.

2. Kje se je sedaj našlo moje koleno, da se bo oglašalo na 10ki, tudi ne vem. Enako, kot se je oglašalo na 35. kilometru sredi maratona, bi ono zdaj nekaj sredi 6. kilometra. Daj no, prosim te. Očitno bo treba malo masirat pa to.

3. A ne bi ozke majice morale poskrbeti bolje za nipple, kot široke? Danes je to teorijo moja Amsterdam maraton majica (L namesto XL, ha-ha 😀 ) porušila. O tem moramo malo še pregledati.

4. Imel sem malo časa in sem malo gledal stvari na spletu, ki so narejene o slovenskih tekačih in tekačicah. Da malo delim z vami.

Intervju s Heleno Žigon, našo najstarejšo tekačico, ki jo lahko najdete na vseh velikih tekih po Sloveniji. http://www.siol.net/sportal/rekreacija/novice/2013/09/helena_zigon.aspx

Kratka dokumentarna oddaja o Neži in Dušanu Mravljetu http://ava.rtvslo.si/predvajaj/na-poti-neza-in-dusan-mravlje/ava2.139046666/

Dokumentarna oddaja o zgoraj omenjeni Heleni Žigon. Ne 100% tekaška, vsekakor pa navdihujoča. http://ava.rtvslo.si/predvajaj/helena-zigon-dokumentarna-serija-2-oddaja/ava2.127982289

Bad Water (tek po Death valley) dokumentarec, sicer low budget, ampak še vedno zanimiv. http://www.youtube.com/watch?v=SyEuWGCq5pc

5. Rojstni dan je prinesel tudi knjigo o Dušanu Mravljetu, Tek – moja norost. Tekaške knjige so mi resnično pri srcu in veliko hitreje jih spravim dol, kot ostale, tako da je tudi ta izginila v meni praktično v dveh dneh (ok, prazniki so pomagali, da sem imel čas). Knjiga je vsekakor zelo zanimivo napisana, v osnovi sicer ni biografija, ampak je bolj poročilo iz zanimivejših tekov, na začetku malo o tem, kako je začel teči in na koncu nekaj teorije o teku. Dušan je tukaj, vsaj zame, nekoliko specifičen. To spoznaš že, ko bereš o tem kako teče in kaj počne medtem ko teče. Ko govorimo o teoriji teka, ki jo zapiše v knjigo, vidimo da njegova teorija pušča veliko prostora za to, da počneš stvari tako kot ti pašejo. Obvezna je le voda in rehidracijski napitki. Vse ostalo je po želji. Dolžine treningov so dolge, to je pa praktično vse, kar pove. Laufaj, pij, to je to. Ne ukvarjaj se z drugimi. Edini problem, ki ga imam s to knjigo pa se pokaže ravno v tem zadnjem delu, kjer govori o svojem pogledu na tek. Knjiga je specifična, in tako se v ostalem delu knjige menjavajo poročila in njegove osebne “besede” oz. “izpovedi”. V tem zadnjem delu pa ni čisto jasno, kdo je pisal te nasvete. Mislim jasno je, da je del tega napisal Dušan, ampak koliko pa ostali deli, ki niso označeni kot Dušanovi, prihajajo od njega, koliko predstavljajo pravilno reprezentacijo tega, kar on misli, pa ni čisto jasno. Drugače pa, vsekakor knjiga, ki se jo splača prebrati. Na moje veselje jo je moj rojstni dan prinesel v najlepši obliki. Trde platnice, ščitni ovitek, vse kar mora imeti. V osnovi sicer nisem vržen na te stvari, knjiga je knjiga in večina mojih knjig je mehkih platnic in precej zdelanih. Ampak, tu pa tam pa je lepo prijeti v roke lepo knjigo. Hvala!

6. Ne zastopim. V Tivoliju je enkratna vstopnica 7,50€, dodatno pa je vsakokrat potrebno doplačati še garderobo in tuš za 3,50€ ? Kak te naj ne uporabljam garderobne omarice? Se v kopalke preoblečem v avtu al kak? To je kr čudno.

7. Lepo se da zrihtati številko in medaljo. Če kdo ve, kje imam številko iz Berilna, bom vesel, če mi pove 😀

Jaz tekač?

Odgovor na to vprašanje 2 leti nazaj bi bil zelo enostaven. “eh, ka ti te je”. Danes ko sem včeraj zaključil drugo sezono organiziranih tekov, se vidim drugače.

Pretekel sem cca 1200 km, pomeni porabil cca 12000 kalorij, in ure in ure na nogah.

Velike besede o katerih govorijo, od mene ne pridejo, ne, stvar mi ni spremenila zivljenja in sedaj nisem boljši človek. Tek mi je bolj potrdil to, kar sem o sebi že vedel. Če se odločim, ftrgam marsikaj. Kljub temu zmes kdaj popustim in kaj izpustim. Ponavadi ne škodi. In ni škodilo mojemu maratonskemu treningu, stvar se je končala kot predvidevano.

Bolj zanimiv mi je sedanji čas, torej kaj sedaj, ko sem maraton pretekel. Minil je en mesec in za mano je zadnji letošnji tek, aka LJ maraton. Poleg precejšnjih sprememb v vremenu, so se stvari spreminjale tudi v mojem osebnem življenju in nekako nisem nasel pravega časa da bi obul teniske. In to mi je dokazalo še eno stvar, ki jo že vem o življenju. To je, če ne delaš, se bo to poznalo. In se je poznalo, kajti LJ maraton je bil težek ko hudič in posledično zelo počasen. Ampak sem vedel zakaj je tako.

Sedaj ostaja glavno vprašanje. A še al ne več. Cilji so doseženi, dolgo časa je vse skupaj trajalo, zdaj je lahko konec. Mogoce tudi ne. Bom še videl. Ker. Cilji še ostajajo. Maraton pod 4 ure. Po možnosti kak velik (Chicago anyone?), potem pa… Logarska enkrat? Lahko Maraton, če je pa treba pa lahko v prihodnosti tudi kaj daljšega. 75 bi bila svetska zmaga, ki pa je še kakšno leto ali dve oddaljena.

Poleg vsega sem se navadil fajn jest in brez teka bo to zelo odlično vplivalo na moj obseg 😉

Po moje bodo naslednji meseci, predvsem pa zacetek sezone (Radenci) odločilno vplivali na to, kako se bo naprej razvilo.

Še 6 dni do maratona

Pravzaprav še 5 dni, skoraj že 4 pa se bomo peljali 4,30 urnemu teku naproti. V osnovi naj bi bila to velika stvar, pravijo. Sej je. Vsak ki me zadnje dni sprašuje, kako bo, ve, da sem mu povedal, da bo res hudo. Verjetno. In da če pridem do cilja brez da mi je res hudo, da bo to najboljše.

Ampak sprašujem se nekaj drugega. Velike stvari in veliki dosežki v življenju naj bi te spremenili in sedaj se sprašujem, če me je zadnje leto teka kaj spremenilo. In če me bo moj prvi maraton kaj spremenil. Že sedaj vem, da skoraj zagotovo ne bo zadnji. Če ne bom na 3/4 umrl na progi, grem še kakšnega. Še kaj drugega.

Vse skuapj pa se je začelo s tem, ko sem ugotovil, da moram jutri spet vstati uro prej, da skočim tečt, še predzadnjič pred maratonom. In da bo verjetno deževalo in da bo verjetno mrzlo, ampak … Pač šel bom. Kako stvari, ki si jih še nedolgo nazaj videl kot težke, neprijetne in nemogoče (čeprav so še vedno malo neprijetne 🙂 ) postanejo čisto samoumevne in čisto ok.

Se bo to preneslo na druge dele mojega življenja? Ne vem. Niti približno nimam pojma. Bo pa vseeno zavedanje, da sem skočil čez svojo senco, naredilo nekaj posebnega.

Četrti teden priprav na maraton

Cetrti teden je prinesel nekaj novosti. Torek in cetrtek sta bila precej nezanimiva, razen tega, da se moram enkrat malo bolj resno poosvetiti zapisu stvari, ki se dogajajo na cetrtkovih organiziranih tekih, ki so sedaj postwli del moje tekaske rutine, ceprav se malo sprasujem, ce bodo to se ostali, saj ne vem kako se bodo skladali z mojim urnikom.
Mimogrede, tecem po urniku, ki ga je pripravil Adidas za pripravo na maraton v stirih mesecih. Urnik je ze stesrirala tudi P., tako da vem da ni kar tako. In tudi ni. Zahteva 4x tedensko tek, en pocasen pod uro, en hiter pod uro, en posan pod 2 uri in naslednji dan en pocasen pod uro. Zaenkrat, saj se dolzine seveda daljsajo. Tako da ta teden zahteva dolgi tek 110 min, ki me cakajo jutri.
Ampak ostanimo pri prejsnjem tednu. Sobota je bila izredno zanimiva. Vremenska napoved je menda napovedovala dez popoldan, kakorkoli v vsakem primeru sem rekel, da grem zjutraj, kar bo pa bo. In res me je pricakal dez in se dobro da sem napol slep pogledal skozi okno in ugotovil, da dezuje cisto malo. Ker ce bi videl kako res dezuje se verjetno ne bi spravil. Ampak sem se in to je bilo 100 minut dezja. Tak precej mocnega. Kar je bilo prvic in upam, ceprav ne verjamem tudi zadniic. Sej ni tako zelo tezko, kljub temu pa je tempo teka bil nizji in tudi fajn ni, na delih je resno pihalo in tam je bilo res mrzlo. In vse skuapj je bilo malo tezko. Je pa res, da sem na koncu nehal paziti ali stopim v luzo ali ne. Ce je bila tam, sem pac zagazil v njo. Ce je ni bilo, tudi prav. Ampak smo preziveli. Lanski Berlinski maraton, na katerega grem letos je bil celoten v dezju, tako da se je potrebno tudi na to pripraviti….

Tretji teden

Tretji teden je malo lazji. Vse skupaj ni vec toliko naporno” kot je bilo prva dva tedna, ocitno so misice rekle, ok, ce pa te ze hoce vsaki tedn stirikrat laufat, pa naj to pocne, ce zeli. In potem ko gre dobro, je treba stvar unicit.
In zato sem sel na piramido in se nekaj zraven. In se delal, kot da se sploh nikoli nisem tekel hribov. Ker je peklo v misicah ko zmesano…
Sobota je bila Radenci. Ki so bili lani veliko veliko bolj fajn. Predvsem bolj hladni. Pri 25 stopinjah, ves cas sonce… Tisti glavobol celo popoldne je bil verjetno majhna soncarica, ampak ok tudi to spravim na stran. Predvsem po zaslugi P. mi je celo uspelo tudi kolesariti v nedeljo, prvic sedaj.

Ampak glavno vprasanje, ki se sedaj poraja je, kaj bomo s tem soncem. Glede na to, da so v planu 2 in 3 urni teki, se soncu prakticno ne bo mogoce upreti. In v soboto res ne bi vstajal ob 5ih, da bi laufal se po hladnem. Belo kapo ze imam, pa ocitno ne pomaga dovolj… In nekak bo treba splanirat ture tako, da bom letal mimo vode, ker tri ure samo z eno flasko vode, me bojo ze peljali z resilcem, sploh jaz ko pijem in svicam ko zmaj. Ce zmaj svica. Po moje ja, kr bruha ogenj.

Apartma je rezerviran, jaz pa si se vedno ne predstavljam, kako bo teci 4 ure oz 4,5 ure…(ali 5)… Bomo videli jeseni…