Paleo recepti

Počasi prihaja čas, da naredim še en mesec paleo prehrane. Ampak ne še jutri. Da pa se po malem spomnim, kaj in kako sem jedel prejšnjič, ko sem jedel paleo, nekaj fotk in kratkih “receptov” za vas in zame.

Paleo zajtrk

Paleo zajtrk

2013-05-26 10.21.17 2013-06-06 07.24.25Tole so najrazličnejše variante paleo zajtrkov. Jajca z različnimi stvarmi, umešana ali v omleti z zelenjavo. Ugotovil sem, da je zajtrk za paleo dieto praktično nujen, saj mi je ob koncu delovnika, sploh ko je bila za malico le solata, zmanjkalo energije. Zajtrk je nujen in takšen z jajci je precej enostaven. Še bolj enostavna varianta je, da vnaprej skuhaš celo škatlo jajc in potem ene 2, 3 zjutraj poješ. Eno jajce ima cca 100 kcal, tako da ni problem. Res pa je, da hujšanje ni ravno ideja mojega paleo izleta, tako da se s tem ne obremenjujem preveč. Oziroma s tekom porabim dovolj kalorij, da lahko vase zmečem malo več stvari.

Paleo kosilo z ribo

2013-05-26 15.54.51Tole je bil zagotovo najboljše paleo kosilo, ki sem ga naredil. Pečena riba na posteljici iz mlade špinače s solato (a, umetniška imena pa znam dajat). Riba rabi le sol in poper, in je takšna naboljša, mlada špinača brez vsega, v listih, je stvar, ki se je je potrebno malo navaditi, ampak je zelo dobra. Zraven valda solata. Res pa je, da se mesa, začinjenega le s soljo in poprom hitro navoliš. Zato sem potem iskal druge variante. Res pa je tudi to, da če je meso samo malo začinjeno in popečeno, hitro ugotoviš, katero meso je bolj in katero manj kvalitetno. In tisto poceni v fer trgovini res ni bilo kvalitetno. Kot rečeno, zato sem začel eksperimentirati.

Svinjina v lovski omaki

Paleo svinjina

Ok, ok, sej ne vem točno kaj je lovska omaka in v gostilni bi bila zagotovo drugačna, ampak to je moja paleo varianta. Enostavno pečena svinjina, popečeni šampinjoni, potem pa se to malo paca v omaki (aka vodi). Seveda stvar ni tako gajstna, kot če omakico fajn zgostiš, da narediš lovsko, ali vseeno je prav ok obed.

Paleo sladoled

Paleo sladoled

Priznam, tale naslov je samo za iskalnike, ker vem, da se paleo sladoled res išče. Pojma nimam, kako se naredi paleo sladoled, ampak tole je prav dobro in čisto enostavno. V blender vržeš zmrznjeno sadje. Če se prav spomnim, je bilo potrebno dodati malo (ampak res malo) vode, da se je lepo zmiksalo. Verjetno je bolje, če dodate malo ledu, ampak jaz nimam zmrzovalnika. In potem uživaš. Mrzlo je, sladko je (recimo, sej si se itaq že odvadil velikih količin sladkorja), pa to je ko sladoled. Res je dobro. Ni za vsak dan, ker vsebuje veliko sladkorja, je pa lepo vsake toliko. Aja, jaz sem vzel mešano jagodičevje. Zraven na sliki je Donat MG. Ker je po moje pametno pit stvari, ki dodajo razne minerale. Par požirkov na dan je dovolj in ne povzroči kampiranja na WCju.

Klasično paleo kosilo

Paleo kosilo

Ker v osnovi nisem ljubitelj mesa, sem pogosto jedel faširano. Pleskavice, pečene čufte, čevapčiče in še kaj (pečene kroglice so ful fajn, ker jih lahko imaš tudi za prigrizke). Seveda pa zraven različna zelenjava, jaz sem postal velik fan pečene cvetače in brokolija. Enostavno malo popečena, toliko da malo spremenita okus. Zelena zelenjava je baje zelo zdrava, bolj kot je zelena, boljša je. Nikakor se nisem mogel pripraviti do tega, da bi jedel ohrovt, ker mi je od nekdaj odvraten. Ampak je kao ful zdrav. Zato ga bom tokrat, ko spet začnem s paleo dieto, ponovno probal. Morda pa odkrijem varianto kako se ga da jesti.

2013-06-16 18.21.46 2013-06-18 07.23.29 2013-06-14 17.24.27To so alternativne vrste zajtrka. Jajca z različnimi dodatki. Predvsem kura, ki jo vidiš pri jajcah, je zanimiva, saj sem enostavno v trgovini kupil celo pečeno kuro, pojedel kolikor pač sem, potem pa ostalo še enkrat popekel skupaj z jajco. Ker je enostavno in dobro. Vem, da to, da kupiš celo pečeno kuro, ali pečena puranja bedra v trgovini verjetno ni 100% paleo, ker ziher nekaj gor namažejo, kar ni paleo, ali malo lahko človek greši.

Zadnja slika pa prinaša pomembno lekcijo, namreč, poskušati je potrebno različne vrste mesa. Sam nikoli nisem bil fan svinjskih rebrc, ali ne moreš pa tudi ne vsak dan jesti samo kure. Ker kura je precej roda in tako meso nima ravno veliko kalorij, t.j. ne da veliko kalorij. Te pa rabiš.

P.s. jaz nisem nutricionist. Tudi ne kuhar. I’m just a poor boy, ki je jedel paleo in testiral raznorazne stvari. Posnemajte, probajte po svoje, sej to je vse idea.

 

Lekcije istrskega maratona 14.4

1. Maraton številka 3 bi moral, tako kot je maraton št. 2, prinesti boljši rezultat. Seveda, če se ne podaš na maraton, ki ima en kup hribov. Vidi se, da je moje poznavanje primorja omejeno na bare okoli plaž. Ker ok, sej sem pričakoval hribe, ne pa tolko hribov. Ker je vse skupaj, tam od Izole naprej, en sam hrib.

2. Ja, Garmin je fino in fajn, če dela. Seveda se je ravno pri tem teku, ko me res zanima, koliko je bilo hribov in vse ostalo, neke zaštrikalo in sedaj mi ne želi naložit trase. Ampak na srečo nisem bil edini z Garminom, tako sem pošpegal tukaj in vsega skupaj je bilo 422 višincev. Nimam pojma, ali je to veliko ali malo. Če ima kdo kakšno idejo, kaj naj naredim z Garminom, da mi bo pokazal tek, bom zelo hvaležen. Express pravi, da ga posinhronizira, ampak na webu ga ne vidim. 610ko mam.

3. Hvala bogu je maraton dovolj dolg, da lahko tam na 30 km ugotoviš, da ne bo nič iz rekorda in potem lepo počasi kuješ načrte za naprej. Za vsako mišico, ki me je bolela sem razmislil katere vaje bom moral delati, da naslednjič ne bo bolela. Evo, sedaj imam veliko vaj za delat 😀 Ker vse boli.

4. Ti mali maratoni so res fajnski. Praktično vsakemu se lahko zahvališ, ki navija zate. Še posebej sem bil seveda vesel navijača na štartu in cilju, pa tudi familija D., ki se je dvakrat postavila ob progo je bila izredno dobrodošla.

5. Pivo sredi maratona? Seveda! In tortice. Torticam sem rekel ne, ker me je skrbelo, kaj bo na to rekel želodec. Pivu nisem rekel ne. In ugotovil sem, da je fajn, ko si na okrepčevalnici vzameš malo cajta. “dan, kak ste, ful ste prijazni, ja je daleč, hvala za vse”. Pogovarjat se, sej PR je tako ali tako že šel v maloro.

6. Hvala vsem, na katere sem se lahko prilepil, najprej dva gospodiča, nato gospodič in gospodična. Imena sem na žalost pozabil 🙁

7. Res je lep maraton. Trasa je odlična, skriti vinogradi in polja, tek po kolesarski od Kopra do Izole, malo gozdne poti tam od Fiese naprej. Tale gozdna pot mi je bila predvsem všeč. In da ne pozabim pohvalit benda, ki je usred ičega špilal muziko za nas, odlično! Predvsem lepo presenečenje.

8. Naučil sem se, da občutek “pomanjkanja” muskfiebra, ko se zjutraj zbudiš in si še v postelji, ne zagotavlja, da ga tudi čez dan ne bo. Ne hvali musklfibra preden se ne podaš na stopnice.

9. Roštilj po maraonu mogoče ni 100% najboljša ideja, ker je želodec še malo občutljiv. Je pa res, da to, da vzameš ploščo za dva, pomeni da maš še naslednji dan meso, da ti res ni treba kuhat, ker se ti res ne da.

10. Zid je bil velik in dolg. Začel se je že pri 28km in trajal tam do ene 35ega. Ampak “to je samo zid, ne se mu dat”, malo pomaga. Na začetku kolesarske za Izolo sem se uspel celo prilepiti na enega gospoda, ki me je potegnil, da sem šel ta kilometer okoli 6 (po spominu). Tablete je treba pojest pred zidom, če jih misliš, pol je prepozno.

11. Malo dnarja, malo muzike velja, to smo ugotovili s tem, ko je meh v poceni nahrbtniku dvakrat spustil. Dosti denarja, pa ne zagotavlja veliko muzike. Novi nahrbtnik z vodo, ki je Salomonov, sicer zaenkrat še drži vodo, ampak da bi pa bil posebej uporaben, pa tudi ni. Ampak bo za preživet.

12. Alora, a smo se naučili, da bo šlo prelaufat 75 km? Pojma nimam. Ampak trudil se bom pa z veseljem. Do takrat moram pogruntat kakšne soli mi pašejo (tablete so že na poti proti meni), kakšna resna hrana mi paše (doma narejene riževe s suhim sadjem skuham v kratkem), ker s temi geli ne morem dovolj pojest in kaj narediti z vsemi temi hribi, ki so na poti v Logarsko. Ampak to zadnje ni problem, bomo trenirali tu na Rašico, pa Šmarno, pa rožnik. Mala malca.

13. Mogoče sem carboloading vzel malo preresno. Ampak na srečo že v petek, tako da sem lahko v soboto v miru predelal vse to in je bilo fajn. Tudi štart ob 11.00 ni bil problem.

14. Ijite drugo leto na Istrski maraton, ker se res splača.

Lekcije tekov marec 2014

1. Pa glih na 1. april se jaz spravim pisat blog. A zdaj more človek jao neko foro pa to? Ne pričakovat preveč, I ain’t a funny man 😀

2. I’ve got 99 problems, but running fast ain’t one. Ker sem v … pojma nimam kako je to v slovenštini, taperingu, torej počivanju pred velikim maratonom. Kar je kar ok, najprej je bila zima in ni bilo treba hitro laufat, zdaj je to. Bojim se, da bo zmanjkalo izgovorov po 13.

3. Aja, potem pride izgovor, da morem pozdravit tekaško koleno. Ki se nekako ne želi resno posloviti. Na srečo je tako, da boli med tekom čisto malo. Toliko da pove. Toliko, da se da laufat brez težav tudi dve uri in seveda več. Ampak na maraton bom seveda s sabo vzel tablete in bomo pač to jedli, če bo težava. Po maratonu pa se malo bolj posvetim temu. Zato da se stvar počasi zaključi, ker postaja dolgočasna.

4. Maraton je kar prihitel in nisem planiral, da bo tako hitro tukaj. Sicer pa tokrat ne bo časovnega cilja. Vsaj prepričujem se, da ga ne rabim imeti. Ker je ideja preteči in biti na koncu čim bolj ok. Ker čez par mesecev bom moral preteči maraton in potem še enkrat 3/4 maratona. Kljub vsemu vem, da me bo dajalo, če bo čas slabši kot 4:03:00. Tudi zaradi tega, ker se nisem držal maraton trening plana, ampak sem delal stvari po moji lastni glavi. Več teka čez teden, pogosteje, pa tudi več daljših. Tako da baza bi vsekakor morala biti tukaj. Ampak kot bi rekli izkušeni, pred maratonom nikoli nisi dovolj pripravljen.

5. Seveda je začela ravno sedaj odpovedovati oprema. Ki je počasi malo stara. O camelbacku sploh ne bom. Ki na srečo še deluje. Razen seveda, da so ga pametnjakoviči zasnovali tako, da je crap. Ampak pustimo to. Na srečo bom na maratonu, kot izgleda, uporabljal poletno opremo, ki izgleda ok. Ampak ravno sedaj so morali zokni, ki sem jih uporabljal celo zimo delat lukne. Odlično, ni ga boljšega kot nestestirana oprema za maraton.

6. Vsaj na Garmina izgleda, da se človek lahko zanese. Te 4 ure bo šel z mano in vibriral vsak kilometer. Moram reči, da je čisto fajna stvar in da se je investicija izplačala. Na srečo je bila majhna investicija. BB WTF! (čeprav izgleda da so popust umaknili).

7. Kdo si upa?

Lekcije teka Ruth Podgornik Reš in druga pametovanja

2. Ruth-in tek je tudi letos potekal okoli Blejskega jezera. Z A. sva odtekla tri u easy kroge in prav fajn je bilo. Sicer je zgodnja (a čisto normalna ura 9.00) z nekoliko slabim vremenom poskrbela da ni bilo neke gužve (aka praktično nikogar ni bilo na štartu, ko sva prišla) ampak to je bila prej prednost kot slabost. In organiziran je bil tako, kot lahko pričakuješ od takega teka. No fuss, just running. 10€ prostovoljnega prispevka in leti. Čaj, voda, banane in malenkost drugega za jest, tabla na kateri sam pišeš koliko krogov si naredil in brezplačna topla malica. Ki je nisem jedel. Ker sem baje debeli 😉 Če vas zanima več, je njihova spletna stran tukaj. Vsekakor bo drugo leto potrebno prit na nekoliko podaljšan tek. Z roštiljem, in celodnevnim tekom. Krog, dva, malo nekaj pojest, krog dva in še kaj spit, potem pa še kakšen krog. Fotke so tukaj.

Pot okoli blejskega jezera je orenk zdelana, nekatera pobočja so praktično uničena in ko bodo podrli drevesa, ki še stojijo, bodo praktično prazna. Trenutno že pridno pospravljajo, ampak dela je po moje še zelo veliko.

Če tudi vam ni jasno vse o tem, kako ql je bila Ruth Podgornik Reš, si poglejte fajnski dokumentarec, ki ga je posnela RTVSLO. Najdete ga tukaj. Na splošno se mi zdi, da so slovenski tekači veliko bolj ql, kot mi sploh vemo. Tako kot Mravlje, ki je točno takšen, če ne še večji car kot vsi ostali svetovni ultramaratonci, ki se odlično promovirajo po vsem svetu. Ampak mi tega ne vemo.

Tale tek s tekaškim kolenom ni nič kaj zabaven. Če te A. zabava s svojimi pripovedkami, še gre, ko si pa sam v laufu, pa je včasih kar malo nadležno. Sedaj, ko vem zakaj je bolečina, kaj bom naredil da je ne bo več in vse to, je veliko lažje kot prvič, ko se je pokazala. Takrat sem vso energijo možganov koncentriral v to, kaj je s to bolečino, zakaj je tu in kaj naj naredim da je ne bo več. In logično, bolj kot se koncentriraš na to, da je nekaj narobe, bolj je narobe. Sedaj veliko bolj znam bolečino postaviti na stran in se pač sprijazniti s tem, da je tam ter se koncentrirati na pomembne stvari, kot je tek. Čeprav seveda vpliva na hitrost teka.

2014-03-01 11.17.19

Začel brati še The Big Book of Endurance Training and Racing. Ki je zelo dolga. Ampak bomo prišli čez njo. In v kratkem bom pripravil tudi posamezne prispevke o tekaških in s tekom povezanih knjigah, ki sem jih prebral, ker se počasi res že nabirajo.

Ugotovil sem, da so energy geli, ki sem jih nabavil iz UK fajnski. Še bolj pa sem presenečen, da sem ves čas bil napačno prepričan o kalorični vrednosti teh gelov. Ker ko sem na teh tanovih prebral, da imajo cca 100 kcal, sem bil ziher, da imajo tisti, ki sem jih prej uporabljal nekajkrat več. In sem preveril. In ugotovil, da temu ni tako. Ampak, glede na to da sem preživel že dva teka z njimi, mislim da bo ok. In še boljši so, ker so nekoliko bolj tekoči.

Tek v fitnesu je še bolj kompliciran kot zunaj. Poleg očitne ideje, da te ves čas drži v čisto enakem tempu, je tudi ta, da ti ves čas daje možnost, da enostavno nehaš. Ker ko tečeš zunaj, moreš vedno pritečt še domov. V fitnesu tega ni treba. In še vsakih 20 minut ti pove, da je dovolj, da ni treba več. Ker se mašina ustavi. Kljub temu mi je uspelo vsak dan narediti po 40 min. O tem, da ni pametno 600€ vredne tehnologije dajati v steklen okvir sem že govoril, pa sem se tega ponovno naučil. 🙁

Ko gre tek narobe

1. Ko gre tek narobe, je to jeba na različnih nivojih. In če ne bi imel danes odličnih planov, bi mi to verjetno uničlo celi dan (ok, drama, drama :D). Ampak človek ma 2x na teden čas naredit dolgi lauf. Za vikend. In ta vikend sem planiral 2 x 21ko eno v soboto, eno v nedeljo. Sobotna je bila prekinjena po 6ih kilometerih. Ker je iz Camelbacka stekla voda po mojem celem hrbtu, in še vse dol. Odlično. Na -1 stopinjah. Valda sem pol šau domov. Zdaj se grem kregat s prodajalko, da mi ga zamenjajo. Ker drugače nau dobro.

2. Ampak je pa bilo prvih par kilometrov res fajnih in res mi je beda, da danes nisem mogo odlaufat. Ker se je vse poklapalo. Naspan, Dobre volje, fajn so se noge obračale, po moje bi šlo ful fajn. Pol pa jeba. Ali se zgodi. Mogoče rabim še ene hlače, ker so mi sedaj manjkale samo hlače do tega, da bi se preoblekel v suho in letel nazaj. Ampak sem bil prezebl, premočen in enostavno po moje ni blo pametno, da bi šau še enkrat ven. Vroči tuš, fruštik, pa vse ostalo.

3. Dve knjigi prebral v zadnjem času, How Triathlon Ruined My Life in A Life Without Limits. Bom o teh tekaških knjigah tudi še kaj napisal. Ker so fajne. Pa tudi ene par lepih tekaških quotov bom ven pobral.

4. Jutra postajajo svetla, kar napoveduje, da kmalu ne bo treba več z lampo laufat zjutraj. Kar je fajn tudi zato, ker mi je zmanjkalo vseh baterij. Iz vseh drugih luči sem pobral batarije in jih dal v naglavno, ki itaq najbolj pije in najmanj sveti, ampak ja. In ne, ne morem it kupit novih. Ker je to preveč dela 😀

5. Prijave na teke so se že začele. Nočna 10ka, Istrski maraton. To je to zaenkrat. Radenci so itaq že kar nekaj časa odprti. Pa nisem ziher, da jih bom letos videl. Verjetno ne. Ne da se vsega. Vedno. Treba malo izbirat. ampak brez joške ven pa skoraj da ne gre.

6. Vsekakor morem začet več laufat brez podcastov, ampak z glasbo. Podcasti poskrbijo, da sem skoncentriran na to, kar poslušam in mi ne dovolijo, da bi padel v tek. Ko poslušam glasbo, padem noter, grejo noge same in v glavi se zavrtijo filmi, ki se takrat morajo vrteti, zato da se ne vrtijo ob drugih časih, ko ni cajta za njih. Ampak zdaj je treba najti cajt, da preposlušam cca 4 ure podcastov na teden. To ne bo šlo po moje. Bo treba nekaj pogruntat. Ker s podcasti tudi tekaškega zadetja praktično ni. In lepo je biti zadet. To je vedel že Pero.

Dodatek naslednjega dne (aka nedelja)

1. Intersport se je izkazal. Skoraj 95%. Zgodba pa gre takole. Valda grem v Intersport v BTC, ker lahko tam kupim tudi vse ostale stvari, ki jih rabim. Teta na kasi je “Lahko to pustite tukaj, mi pošljemo v Šiško in bodo tam dali (pazi) sodnemu izvedencu, ali pa sami odnesete v Šiško”. Ker kao na računu piše Šiška. Jaz sem ga kupil na LJ maraton sejmu. Bom šau jaz v Šiško, pa se bom tam zmenil. Teta v Šiški samo “ja, bote vzeli novega kr zdaj” in jaz Ja, vzamem, grem. Malo dodatne zabave so še dodali, ker mi je pozabla magnet vzet dol, tako da sem piskal, ko sem šau iz Mercatorja. In me je ustavil varnostnik 😀

2. In potem ko drži material, drži ves material in gre 21ka pod 5:30. Oz točno 5:30. Če ne bi raziskoval poplavljene Ljubljane, bi bil ziher pod. Tako da, pripravljenost je odlična. Sonce tudi.

3. Mislim da sem našel nadomestek mariborskega kanala. Potko, ki gre ob Ljubljanici in po moje zna it kr daleč. Danes je sicer nisem mogo it raziskat, ker je poplavljena, ampak, bomo to uredili naslednjič. Gre za potko ki začne v Vevčah in gre potem naprej tam. Čeprav na Google maps ne izgleda ravno obetavno. Izgleda pa obetavno na drugi strani reke. Bomo videli.

Tekaška ninđa

1. In nisem samo ninđa na sliki 😀 ampak tudi v resnici. Teti, ki sem jo napol na smrt prestrašil, ker sem tako lahno tekel na mojih nožicah (ok, po travi sem laufal, ker so ble luže, pa se me zato ni slišalo), se še enkrat opravičujem. In ko je skočla v luft, sem skočil tudi jaz. Mater sn se fstrašo.

2. Ok, ok, priznam. Letet okoli Ljubljane s štartom ob 5ih zjutraj sploh ni tako slabo. Prav fajn je, ko ni nikogar. Praktično nikogar. Razen tete, ki teče v plastičnih škornjih (ha, kdo pravi da rabiš kvalitetne tekaške čevlje?) in še ene par tekačev. Prav presenečen sem bil, da toliko ljudi teče po Golovcu sredi noči. In vsekakor kudos A., ki me je zvlekel tako zgodaj in potem sva en drugega vlekla okoli Ljubljane.

3. Ja, čez camelbag ga ni. Čisto enostavno, zdaj morem samo še razmislit, ali bo treba kupit večjega oziroma takega, ki ima nahrbnitk še s kakšnim dodatnim žepom. In gele je treba začet kupovat na količine. V Intersportu majo moje gele po 2.10 za komad. Če bom vsak vikend pojedel ene 4 je tk neke. Na netu so po 1€. Se kr splača. Da ne govorim o tem, da bo treba nekaj nabavit za spremljanje 10 urnega teka. Ker iphone nikakor ne bo potegnil tolko baterije. Tolko o tem, da je tek poceni šport. My ass.

4. Malo je to vse skupaj problematično. Tek bi moral biti samo tek, ne pa da postaja življenjski stil. Mislim sej je fajn, pa vse, pa končni cilj se zelo lepo približuje in vse. Ampak, malo vseobsegajoče postaja tole. O tem sem zanimivo čital v knjigi How Triathlon Ruined My Life
. Se splača prebrat.

5. Uspel mi je tudi prvi letošnji tek po snegu. Tisti en dan, ko smo meli sneg. In še to je bilo sicer po snegu v zraku, po tleh pa je bla voda. Tako, da je bilo bolj tako tako. Ampak za okus bo. Sicer pa sem naslednji dan ugotovil, da je sneg veliko boljši kot led, ko sem ko po jajcih letal po ovinkih, da me ne odnese ven. Ker to, kolko nerodn sem, vsi vemo. In zdaj že dolgo ni bilo nič. Vsi vemo, kaj to pomeni.

6. Kdo pride na istrski maraton?

7. Kdo ve kaj so to neki organizirani tekači danes tekli mimo stadijona Stožice?

Okoli Ljubljane po PST z dodatkom

1. Ni mi jasno, zakaj je megla vedno samo do hriba. Golovca. Ko pridem na drugi strani dol, je vedno že sonce. Ali pa vsaj megle ni. Recimo da je slučaj, ker drugače geografsko in meteorološko ni ravno logike. Vsaj po moje ne.
2. Tekačev je zunaj spet toliko, da je neverjetno. Celo jutranji so se pokazali in zdaj v povprečju zjutraj (pred službo, aka 6.30) srečam ene 10 ljudi. Očitno novoletne zaobljube. Želim jim, da zdržijo čim dlje. Zanimivo pa, da vsi tečejo brez luči. Samo jaz jo rabim, očitno.
3. Tale tek po PST je bil občutno počasnejši od obeh prejšnjih. Čeprav sta se prejšnja dva zdela težja. Je pa res, da sta potekala v času treninga za maraton. Bil je pa namenjen tudi testiranju nove oziroma drugačne hrane. In stvar se ni izšla. Poleg daljšega postanka na pumpi, je hrana (Frutabele s črno čokolado, študentenfuter) poskrbela tudi za rahlo neprijetne občutke v želodcu in nižje dol med tekom, pa tudi za to, da sem se ponovno srečal s hrano ene par ur po teku (da ne grem v detajle). Šaltam nazaj na gele. Nije bitno, bomo pa jedli gele, sej so dobri.
4. Je pa regeneracija sedaj že veliko boljša. Pravzaprav sem lahko počel stvari po teku, kar je že velik dosežek in še današnji tek sploh ni bil tako problematičen. Sicer je bil počasen, ampak takšen tudi mora biti.
5. Resnično mora nekdo ugotoviti, kako na camelbagu preveriti, koliko vode je še noter. Ker to sedaj je ugibanje preko palca. In še, naPetrolu na Viču voda v wcju teče po kapljicah, zato je postanek ziher dolg 5 minut, če bi rad nalil 1,5 litra vode v vrečo.
6. Naslednji vikend bo PST hitrejši, v dobri družbi, s pravo hrano. Ampak sredi noči. Weirdos.

Kako smo tekli v 2013

2013 je kr zmagalo. To sem že rekel in resno mislim. Izboljšan rezultat maratona za cca 50 min ni kr tak. Ampak res me zanima, kolko je blo skupaj km in koliko jih je bilo več glede na leto 2011, ko je bil pretečen prvi maraton.  Ker je po moje bila kr razlika.

ta-da, 2013 149 tekov, v skupni dolžini 1.371 km in trajanju 132:54:45 in povprečno hitrostjo 5:49 minut/kilometer.
2011 (z 2012 ne morem primerjat, ker takrat praktično nisem tekel. 2011 je leto, ko sem pretekel prvi maraton): 84 tekov, v skupni dolžini 869 km in trajanju 87:04:54 in povprečno hitrostjo 6:01 min/km.

Mislim da je razlika očitna in da sem se stvari pravilno lotil. In tako bomo šli letos kr naprej. Najprej iščem pameten trening plan za 75km. Te, ki jih gledam sedaj, kažejo, da bom v 2014 pretekel ene par maratonov. Tako, mimogrede. Tudi po dva na teden.

Kar nam pokaže relativnost vsega in vsakogar. Tisto, kar je bilo včasih nepredstavljivo, postane zdaj vsakodnevna praksa. In relativizacija stvari za nazaj je ok, ampak če gledamo tako, potem lahko stvari relativiziramo tudi za naprej. Nič ni teh 75 km, ker očitno bo čez leto ali dve postalo 75 kilometrov nekaj, kar boš pretekel vsak teden dvakrat. Očitno se je potrebno koncentrirati na nekaj drugega, kot na cilje. Očitno ima taoizem prav in je vse, kar je pomembno to, kar si se naučil in kar si naredil na poti do cilja. Ker potem, ko si na cilju, cilj sploh ni več pomemben.

Kljub temu, ta mesec bom presegel skupno pretečenih 3000 km. To je od oke tolko, kot da bi pretekel od Los Angelesa do Chicaga. Routa, ki sem jo pred časom prevozil v (menda) treh dneh. Ali (streha orehova, to je že težko pokazati v Evropi. Od Maribora do Moskve je 2100 kilometrov. Ok, našel. To je kot bi pretekel od Pariza do Moskve. Pretty impresive. I get a pat on the back.
In o vsem tem sem naklofal 90 prispevkov na blogu. Zato, da se bom lahko spomnil kako je bilo.

In še happy new year torta, ki čaka v hladilniku. Ker Mesareci v najširši izvedbi imajo za novo leto torto. Zakaj pa ne.

Lekcije teka 22.12

1. 31 km je še vedno daleč. Ampak to je pričakovano. Sicer je bil plan prelaufat malo manj, ampak ko si enkrat na drugi strani Ljubljane, ni druge, kot da odlaufaš do doma. Ker drugače ne prideš nikoli domov. To pa tudi ne gre.
2. Camelback se je izkazal za odličen nakup. Sicer je polnjenje zdaj pozimi nekoliko bolj problematično, tako da pauza za to nekoliko dlje potraja, ali ok. Edino kar je, je da človek zgleda kot noterdamski zvonar.
3. To da me po laufu najbolj boli hrbtenica, križ in ramenski obroč pove veliko. Pumpali bomo 😀
4. Popolnoma jasno mi je, zakaj je občina Ljubljana tako zapufana. Ker to, da vsakokrat ko jaz laufam, podaljšajo ta Golovec, to ziher ful stane. Benti Jankovič, se pridem jaz malo s tabo pomenit, da vidimo zakaj mi to delaš, čuj.
5. Po takem dolgem laufu sem še nekaj časa čisti socialni imbecil. Ne opazim ljudi okoli sebe in nisem sposoben voditi enostavnega pogovora. V mojih možganih se dogaja le “daj mi meso, daj mi meso”, tako da če me vidite s pogledom na očeh, ki pravi “zrezek”, mi oprostite.
6. Občutek imam, da pbo počasi se streba odločit, ali laufat, ali svinjarije metat v sebe. Ker očitno oboje skupaj ne gre. Ampak ta december je odločitev še jasna 😀
7. Po precej dolgem času spet doživel, kakšen je Runners high. Zadetost od teka, ki je boljše od vsega, kar človek lahko drugače doživi. In bil je spet čas. Odlično je bilo 😀 😀 😀 In na sliki je mavrica.
Edit 23.12: lepo me je zdelalo. S semaforji je bilo povprecje prvih dveh kilometrov nad 7 :)))

Avokado je hudicev sadez

1. A lahko ze sneg, prosim? Mislim, da sem nasel razlog, zakaj gledat vreme na televiziji. Tam znajo povedat, al je to, da nimam snega spljoh letos se, normalno, al ne. Ker spomnim se itaq ne. Glej tocko 3.
2. Resno, teta, pr eni stopinji ti v kratkih hlacah. In se hodis? Kak te to gre?
3. In seveda vedno pozabim cisto vse lekcije, ko se vsedem da bi jih zapisal. Zlata ribica.
4. Avokado je hudicev sadez. Tak kot sem rekel, ravno 2 uri casa imas, ko je resnicno zrel. Dva dni nazaj se je cutil kao zrel. Ga dam na pol, valda ga je samo pol zrelega. Pol porabim, druga pol naj se se dozori. Vcere nisem, ker smo jedli zunaj, danes zjutraj ga vzamem v roko, evo je ze gnil. Napol crni. Streha orehova, paum jedo gnili avokado. Iz principa.
5. Mislim, da je res cas, da se poslovim od Halo Katra pic. Ker… Ne. Ne gre. Lepa vida, al dobra vila al kaj ze je, pica stane isto, je sicer enkrat manjsa, ampak kilometre boljsa. In bolj zdrava ker ona halo katra te da v komo ogljikovih hidratov za ene pet ur. Pa itaq je pojes samo pol. (ok, vcasih celo 😉
6. Ce bo se stopinjo, dve bolj mrzlo, bo treba dat se eno plast na sebe. Ker je res malo malo.
7. A se po nekem cajtu na mrazu sapa tolko ohladi, da se je ne vidi vec, al je samo ne vidim ker pac laufam?
8. Low carb diet se kr obnese. Zdaj morem pogruntat samo, kako vec mascob spravit v sebe. Z mesom ne ravno. Peanut butter verjetno ni dovolj. Avokado, glej tocko 4. A se avokado da dobit v kozarcu?
8. Al bi mogo to napisat v knjiznji sloventscini? 😉