Lekcije potovanja po Kitajski

1. Edini Kitajec, ki se je naucil reci ne (ker drugace nikoli ne recejo ne. Ampak recejo yes in te gledajo, ne da bi karkoli naredili, ce ne razumejo ali ne dojamejo kaj zelis od njih) dela v McDonaldsu. In na moj zelo enostaven BigMac? Odgovori samo z No. Nic drugega. Na koncu sem seveda dobil burger, ampak da pa ne razume Big Mac si pa ne predstavljam. (edit: šele doma izvedel za težave z mesom, ki so jih imeli. Mogoče je to bila težava, ki sva jo imela).

2. Moderno in udobno potovanje je dolgocasno. Sicer si hitro na cilju in se lahko naspis, ni pa tako zabavno. Voznja z vlakom nazaj v Peking je trajala le 12 ur, namesto 20, ampak ko si zaprt v kupe s se petimi drugimi se godi veliko manj zanimivega kot ce si na ogled vsem 120 ljudem, ki sedijo v enem vagonu. Lahko pa spis, tudi ker se ni treba batinda se bo nasproti sedeca puncka se tretjic polulala na tla. Vlaka. Ker pac nima plenic. Ima pa hlace z odrezanim delom ravno tam, da lahko mirne volje odvaja stvari…
3. Malo manj nadzora ne pomeni kaosa. Pri nas smo obsedeni s pravili, reguliranjem in nadzorom. Mislim da prevec nadzora, ki ga imamo unicuje kreativnost in se pomembneje, moznost ljudi da si zagotovijo prezivetje. Drugje je sod na katerem peces sladki kromir prezivetje. Drugje je pecikl na katerem namontiras rostilj prezivetje. Drugje je to, da je kuhinja premala in da bos predpripravo hrane delal na ulici, ok. Pri nas pa ravno obratno. Morda ne moremo vsega sprostit ampak toliko, da si ljudje lahko sami pomagajo, ne pa da najprej dobijo 17 tozb iz zdravstvenega inspektorata.

4. Lepi ljudje so. Zenske in moski. Zenske se, zaradi prevladujoce vrocine in vlage seveda posluzujejo kratkih kiklc, hlac in podobnega, kar se polepsa vtis. Tudi zaradi tega, ker jim hrana ki jo jedo zelo poenostavi ostati suh.

5. Beli pijejo zastonj v diskotekah. Uleteli smo v random diskoteko kjer so mladi burzuji praznovali cetrtek. Steklenice sampanjcev, viskija, klovn ki dela zivali iz balonov in nastop plesne skupine, ki je bila po moje mesanica Madone, britney in sosolk, ki so nastudirale plesno tocko za valeto na soli. Nasi bodoci voditelji delavskega ljudstva sicer niso plesali (kar je cisto prav glede na par plesnih vlozkov ki smo jih videli) so pa na veliko kockali, se dolgocasili in mnozicno lezli skupaj od prevec alkota. Se vedno hocem vedet kaj se je dogajalo v oni sobi tam zadaj 😉 no, mi smo dobili brezplacne runde pirov, ker je to prestiz za klub, da hodijo tja zurat Evropejci. Meni je prav.

6. Se vedno imajo navado, da s sabo na potovanja nosijo hrano. Tudi na fanci spalniku so kuhali noodle, in jedli iz raznoraznih vreck. Tudi na letalu jedo iz s sabo prinesenih vreck, nudlov ne vidim. Ceprav jih slutim. (edit: kasneje sem videl tudi ateja s cup noodli. vedel sem 😀 )

7. Karkoli sem “slabega” napisal o tem kar sem dozivel na Kitajskem ni slabo. Kaze samo na globoko razliko med kulturami in na to, da je en kup stvari, na katere sploh ne pomislis, kulturno pogojenih. Zato ko vidis da jih drugi ne delajo, moraš najprej pogruntat da je njegova kultura drugacna in razmisliti kaksna je tvoja in sele nato lahko sprejmes razlike.

8. Ampak wc scetko pa bi res lahko pogruntali, ne glede na kulturne razlike.

9. Seveda so se mi cudne stvari dogajale tudi takrat ko sem se sam vracal v Peking. Voznik taksija je vozil pocasi, obzirno, niti enkrat ni zatrobil in ustavljal je pescem na prehodu. Bilo me je strah.

10. Kot sklenjeno na zacetku potovanja sem pojedel vse kar so dali pred mene. Racje tace? Sure. Zelirana racja kri v fondiju (hot pot)? Sure. Pecena mascoba ne vem tocno katere zivali v “zemljici”? Ofkors. Celo fast food je zdrav. Vsekakor bom sedaj bolj razmislil o juhah v kitajski restavraciji, ne ovi sladko kisli ampak ovi ki je dobis celi jusnik. Ker so odlicne, upam da tudi pri nas.

11. Samo tale let pa traja. Sploh ker on board entertainment ne deluje. Se dobro da imam Kindla. Ampak veliko premalo knjig sem kupil za na pot. Spat pa tudj nocem, ker bi rad zaspal takoj ko pristanem, da se cim prej prestavim na slovenski cas.

12. Delavni so ko mravljice. In potrpezljuvi, ostanejo tam kjer jih pustis in delajo kar morajo. Tole je po moje nihova najvecja vrlina. Zaradi nje lahko posekajo vsakega zahodnjaka. Pravi vaterpolisti so.

13. Mesta so super impresivna. Skyline Shanghaia prekosi marsikatero mesto, z novimi neboticniki in takimi, zgrajenimi pred 20 leti. Kapitalizem je ze zdavnaj tako domac pri njih, kot pri nas.

14. Samo tole s sporazumevanjem ne vem kako bomo resili. Oni se ne ucijo anglesko, pa tudi ce se, jim zelo ne gre. Zelo zelo tezko. Razen seveda prodajalcem poceni oblacil in tehnicne robe 🙂 ce se bomo mi ucili Mandarinscino, potem nimam pojma kako se bomo naucili tistih 10 000 pismenk, da bomo lahko normalno brali casopis. Ker meni se je zdela francoscina tezka, pa ma iste crke.

15. Ce se bo le dalo, se bom drugo leto vrnil. Povabilo sem ze dobil. Ker je Kitajska super in je je potrebno se veliko videt. Pa zidu se nisem videl, tako da se moram ziher vrnit. 😉

(edit od doma: tole sem pisal na avijonu, natelefonu, šumnikov ni.)

Lekcije Nočne 10ke in Kitajske

1. Kremšnite in pivo gredo odlično skupaj, še vedno 😀

2. Nočna 10ka ima najboljši žur od vseh tekov. Čeprav na drugih niti ne ostanemo do žura. Mogoče je to potrebno spremeniti. Vendar, Joške v’n so vseeno nekaj posebnega.

3. Nekaj posebnega so tudi mize na žuru od Nočne 10ke, kajti to da zdržijo nas pet al kolko norcev, ki “plešemo” po mizah, pomeni, da je miza res konkretna.

4. Odlične apartmaje dobiš tudi, če so booking.com in ostali zasedeni. Rezervacija direktno pri viru se izplača, sploh če imaš srečo, kot sva jo imela midva, ko so naju upgrejdali v večji apartma.

5. Še znamo žurat

6. Kitajskih tekaških lekcij še ni. Danes je tretji dan brez teka. Jutri zjutraj bo, da slučajno ne pozabim, kako se teče.

7. Interneta v tej državi je zelo malo. Pa še ko ga dobiš, ugotoviš da pol stvari itaq ne dela, ali dela zelo zelo počasi. Hvala bogu za prijazne člane družine in njihovo napredno uporabo spleta. Tako lahko zdaj pridem tudi do Facebooka 😀

8. Prav neverjetno je, kako iste ljudi srečaš po različnih delih sveta, pa je vedno enako odlično. Je pa naporno.

9. Kitajci ali ne uporabljajo “se boš zmenil z rokami in nogami”, ali pa tega ne želijo početi z nami. Enostavno povedo svoje stvari in pričakujejo da boš razumel. Pa verjetno jim je jasno, kako daleč narazen so naši jeziki.

10. To, da si mora vsak Kitajec dati “angleško” ime in ga striktno uporablja, kaže naš odnos do njih. Očitno se nismo dovolj potrudili, da bi se naučili njihova imena tako dolgo, da so se enostavno odločili, da se bodo preimenovali za nas. Kar je precej rasistično od nas.

11. Ideja, da probam vse, kar postavijo pred mene se odlično obnese. Kitajska hrana, ki jo dobiš v Sloveniji, je takšna, kot kitajska hrana na letalu. Prava je precej drugačna. Pa pravijo, da tiste res dobre še nisem probal. Jutri je na meniju Pekinška raca. Sicer pa ideja, da sladico narediš tako, da fižol pasto poliješ z medom in vse skupaj v testu ocvreš, na koncu niti ni tako slaba. Ni pa še bilo jedi, ki je ne bi mogel pojesti.

12. Gostiln nimajo.l Na srečo imajo tu pa tam kakšno in v tisti najbližji je na meniju podnaslov “bucket” (ja, vedra) in spodaj Gin tonic, Whiskey cola ipd. Vredu je. Sicer pa je vse resnično poceni.

13. Znajo pa delati sladoled. Lučka ima polnilo, ampak to tri različne, tako da ko jo ješ, se polnila spreminjajo. In so precej bolj zanimiva, kot pri nas.

14. Ko pakiraš, in rečeš “majice mam”, je pametno pogledat, če jih res imaš. Ker lahko ugotoviš, da jih pravzaprav nimaš 😀

15. Aja, tole je razlog zakaj sem tukaj. Opcija, da ti kitajska univerza plača potovanje na Kitajsko, je odlična opcija. In je dokaz, da karma deluje. Delaj dobro in dobro se ti bo vračalo.

Zanimivosti Afrike

Vsaj zame, ena izmed bolj zanimivih stvari, ki smo jih doziveli, je stric, ki vozi turiste gledat pingvine in delfine na otok pred obalo Port Elizabetha. Maja ga klice in poveda je cisto navdusen nad tem da smo slovenci, ker se je njegova herka preselila v Slovenijo (kasneje izvemoda gre pravzaprav za. Nekdanjo skoraj zarocenko). in valda da pravi da moramo priti in da nam da se popust. In valda gremo in se fajn pogovarjamo s tipom in njegovo sedanjo partnerko. Na koncu gremo na pivo in pravi “glejte, ec se niste placali prenocitve, lahk pridete k nqma spat, mama tri spalnice proste, ko sp se otroi preselili”. Kasneje omeni se, d aima rostilj/kamin, kjer pahko rostiljamo, in da njega in partnerke ne bo, ker gresta na zlet v gore. in mi, ne bodi ga len, v Spara (ki ga najdes po vsej Afriki) po klobasr, pleskavice in se kaj fajn cebule in si naredimo pravi rostilj.

Vsekakor ne smemo pozabiti na odlicen plan, ki smo ga naredili za naslednji dqn, zgodqj vstanemo ,pa letimo hitro v Lesoto. Mhm, prisli smo ob 11 ponoci. in Lesoto je cuna Afriska drzava, ki je kar malo scary. na koncu smo seveda, kot vedno nasli o dlicno prenocisce v konferencnem entru malo ven iz glavnega mesta, kjer je trtiposteljni apartma v lastni hisii stal 500. Randov. Kar je kr ql. Pa se fajnski zajtrk so ti postregli ,eprwv si tokrat nismo mogli izbirati ,kaj bomo jedli ,ampak smo bli kr doloceni.

Evo, takoj ko bom meu malo cajta ,grem kupit tot fizol ko ga jes za zajtrk. Meni je ot najevje odkritje, ki sem ga odkril ze nekaj cajta nazaj zdaj pa mi vsi prqvijo, dq ga lahko kupis pri nqs. Bomo sli v Lelerca na malco, pa bomo pogledali.

Pingvini pa so manjsi kot sem mislil. A sem o tem ze tezil? Nevem zakaj, po moje jaz iz tvja poznam drugo vrsto pingvinov, al pa kaj, ti ki smo jih mi gledali so bli taki pizleki, 20 cm pa ziletka bi se lahko reklo…

Sier pa nam je nasa bela rasa pomagala povsod. Tudi takrat, ko smo zavili na najucno palzo ,ki je bila del bogatunskega mesteca belcev. Ko smo se tam setali in kopali v gatah, se nad tem ni nihce pritozeval. Preprican sem da ce bi bili skupina crncev, nas ne bi tako prijazno sprejeli.

Vsekakor pa moramo spremeniti nacin pozdravljanja. Hello, how are you, ,je klasicen pozdrav v vsej Afriki. Kot taksen, ki poleg osnovnega pozdrava sprasuje tudi po pocutju. Veliko prej in enostavneje vzpostavi pogovor med dvema osebkoma, poleg tega pa vzpostavi tudi veliko bolj sprosceno vzdusje, ec recimo govorimo o odnosu prodqjalec ,kupec, ali kaj podobnega. Bomo videli, kako se bo to obneslo.

mimogrede, a ima kdo kake veze in bi lahko zrihtal tri nove pralne stroje? ne ,ni za mene eprav mi pralni stroj ne dela… Aja, pa pol bi rabli se nekota ,ki zrihta malo placa na eni ladji za en kontejner. POl pa se nekoga, k lahko zrihta se malo tovornjaka po juzni afriki do Lesotota. Kolegiac namrec dela v zavodu za odvajanje od drog, ki je, glede na to da je postavljen v Lesotu, taksen kot je, eden vecjih problemov pa je, da morajo za vse paciente prati na roke. Kar je kr fail… Razmislimo….

In pojma nimam zakaj se vedno vstrajajo in vgrajuejjo v sedeze na avtobusih in avionih moznost da se nagnes nazaj. Ze itaq ni placa za sedenje, pol pa ti se oni pred tabo da sedez nazaj… Kmeti…

Se eno uro pa sem v EU.

Dubai airport, aka slo here i come

Dubajsko letalisce je sedaj uradno moje najljubse letalisce. Brezplacen wifi, lezalniki, mednarodne (zahodno evropske) vtinice in starbucks. Edini problem je, da v starbucksu ne jemljejo maestro kartic. Moja viza namrec pociva v bankomatu v Gaboroneju. Jah, ful sem se ukvarjal s tem da mi povisajo limit na kartici in. Potem mi jo je požrl prvi bankomat,v katerega sem jo vtaknil. Tako je pač zivljenje.

Ugotovili, da so wokitokiji odlična stvar, če se vozis v več kot enem avtomobilu. Pol bedarij in neumnosti bi slo mimo enega ali drugega avta, ce jih ne bi imeli. Le zakaj je bolj zanimivo se pogovarjati z ljudmi iz drugega avta kot s tistimi iz tvojega?

Sloni so res qlske zivali, predvsem zato ker se radi kazejo (na srečo nimajo rdecih oci, da bi se skrili med jagode). In predvsem ne smirglajo turistov, mimo katerih se elegantno sprehodijo. Qlske so tudi zirafe, ce pozabimo na prisiljene abortuse.

Najbolj ql pa so ljudje, ki te komaj spoznajo, in ti, ker je njihova nekdannja skoraj zarocenka sedaj v sloveniji, ponudijo da spis v njihovi hisi. Ko oni odidejo na dopust in jih sploh ni doma. In imajo rostilj. Hvala stric, ki s nam pokazal delfine in pingvine.

Mi je izredno zal, ampak se vedno mislim da je More Adrijansko veliko bolj ql kot kaki indijski oceani. Ki so mrzli, imajo valove, in naredijo tako meglo, da nic vec ne vidis. So pa fajnske 25 km pescene plaze. In hostli ob njih. Taki mickeni, s hisicami in to. Da ne pozabim na hisice usred nicega, kjer te vzamejo tudi ob 1 ponoci, ko ni vec nikogar, razen vratarja in varnostnika, ki ima na hrbtu pravo pusko.

In da smo si na koncu na jasnem. JAR in Joburg niti priblizno nist tako nevarna, kot vsi pravijo. Ja, ok, povsod se ravno sredi noci ne mores sprehajati, ampak temu je tako po vseh mestih po svetu. S to propagando, kako te vsi ubijejo takoj ko te vidijo delate izredno skodo JARu. Ker te ne.

3 ure do boardinga. In potem prevoz iz Ljubljane, kr so tudi Slovenci oz. slovenke izredno prijazne.

Happy new year

Ko zirafe zamenjajo alfa male zirafo, je ta samec izredno neprijazen do mladicev, ki so jih imele zirasinje z drugim samcemtiste ki so pa breje pa naredi na njih splav. Kakorkoli to ze izvede.
In koncno sem videl zirafo. Zeber pa ne, ker je zacelo dezvat…. Fotoaparat je seveda spustil duso. Bom speli vzel fotke.

Danes dan za pocivanje. Africani so seveda spet fail. Zjutraj ob 11 smo bi na avtobusu, da bi sli na toti saferi, in ko se ze vozimo tja, nam povejo, da se po safariju peljemo komaj ob 13.30. Ampak so nas vsaj odpeljali na zajtrkoziroma v mall, pa smo tam lahko jedli. Tako wannabe ameriski zajtrk. Ampak je blo ql.

Vceraj imeli rocni ognjemet. V afriki je pac lazje ljudi zaposlit. Ko narocis pijaco, ti en sprejme narocilo, drug ti pokasira, ce imas sreco imajo odpirac. Predvcerqj na zuru niso imeli odpiraca. this is africa ne zadosca vec.

Prvi dan debat

Prvi dan debat je za nami. Ne glede na vse, ga se vedno klicem prvi dan debat, namesto da bi ga klical prvi dan cakanja. Uspelo jim je zmujat tudi po dve rundi. Brez da bi se kdorkoli resno opravicil.

No, uspelo jim je vsaj zrihtat vize za botswano. Za katereso na uradu za immigramte ugotovili da jijih v osnovi ne potrebujemo. Kljub temu so nam v pasos eali stempl, na katerem pise veljavno do 20 januarja. Ce bo kdo tezil na izhodu iz drzave. Salabajzerjj, da ne vedo, katere drzave potrebujejo vizo za vstop. Niso resni. This is Afrika niti ne ise vsega tega kake bedarije tukaj pocnejo.

Za slavnostno otvoritev jim je uspelo nas nabasat v prostor kjer ni bilo dovolj miz za vse, ni bilo klime, ni bilo vode, poleg vsega pa so nas vegetariance vpasali “chicken or fish?”

Prvega gremo gledat nosoroge in zirafe. Kar bo ql. Po moje morem kako malo zirafo prepricat, da ss slika z mano, pa da vidimo kdo je vecji…

Ogenj je vgasnu, prijatli so sli, vina je zmanjkal, lubce vec ni.. Gremo spat.

Drzte pesti jutri (pravzaprav danes pri meni in jutri pri vas) in po jutri (torej jutri pri vas in pojutri pri meni) da nasi kaj lepega zmagajo, da pridejo v cetrtfinale.

Ce pa mi dedek mraz pove da ste bli pridni, dobite se kKo sliko…

Kako sem prespal na mejnem prehodu in zakaj so mi zavrnili vstop v Botswano

Ok, ce imate slikice pred sabo, potem mi jih je uspelo naloziti in lahko vidite, kako qlsko mi je med afriskim rastlinjem, bazenom in divjo svinjo. Vsaj po moje je to divja svinja, ceprqv izgleda precej mirna, nic kaj divja. Ampak to ni zgodba o belskem hostlu, kjer so cistilke crne (pa sej to je ko doma) ampak o tem, kako mi niso dovolili vstopa v Botswano in sem moral prenociti na juzno afrisko -botswanski meji.
In ne da se ne bi pripravil vnaprej. Viza ja juzno afriko je tukaj, clovek poklice na botswansko ambasado in na slo zunanje ministrstvo in vsi pravijo, vize ne rabis. OK. In potem zves, da je slovenka brez tezav prisla v botswano brez vize (ni vas na seznamu drzav ki rabijo vizo in ne na seznamu drzav ki je ne rabijo, je rekel stric carinik. Torej je ne rabite). Ok, te stvari mi dajp vedet, da vize ne rabim.
(mimogrede, tu je veliko vec pticev in veliko bolj glasni so. In prej ko sem se vozil sem, sem ob cesti videl opico, ki se je nonsalantno setala).
In potem lepo na vlak do minhena, avijon do dubaja, avijon do Joburga in avtobus do Gaboroneja. Si mislis, ja.
Prides na mejo, in teta pravi: in kje imate vizo?
Jaz:Sej je ne rabim.
Teta: seveda jo rabis
Jaz: vsi so rekli da je ne rabim.
Tetq: stopite prosim na stran.
Kolega bi reko ‘and thats when the shit hits the fan’
kratko povedano, rabis vizo, in ce je nimas te ne spustijo skozi. Poklicemo organizatorje, ki se pripeljejo inravijo ‘nic bat, to bomo takoj zrihtali’. In se pogovarjajo, in se pogovarjajo, in se pogovarjajo. In tri ure kasneje (ura je sedaj 23.15, mejni prehod zaprejo ob 00.00) ti recejo, sorry, ne bo slo. Tu bos mogel prespati. Ti ok, kje pa? Ja, cuj, ene 100 km stran je hotel, cena pa bo cca 600 eur za noc. In ti lepo, khm, kaj pa ce ne bi? Po pol ure pregovarjanje, menjave denarja etc. Ugotovis, da so se fantje dogovorili, da bos prespal pri carinici (a je to zenska oblika od carinika?) doma. Za 100 eur. In dobis se zajtrk. Ampak, ker te ona ne sme pobrati na nikogarsnji zemlji, se mores pes sprehodit na drugo stran mejnega prehoda in tam pocakat. Torej, z vso prtljago, ob pol polnoci, idi pes nazaj na juznoafrisko stran in tam po cakaj. Na sreco je bil tam izredno prijazen tovornjakar, ki se je zelel z mano pogovarjat o tem, kako huda je ekonomska kriza v evropi, ker razmislja uvoziti tovornjak in delati na svojem. In kako v resnici ne ve odkot je prisla ta kriza in ce je zajela tudi druge dele sveta. Ampak cisto zares je bil izredno prijazen mozakar in ni se mi bilo treba bati, da me oropa, posilil ali drugace zlorabi.
In potem me teta odpelje do svojega “stanovanja”. Stanovanje, ki ga je drzava zgradila za delavce na meji se definira kot doba 3×3 ki nima tekoce vode, ima skupne tuse in wcje ki trenutno nimajo vode in ima skupno kuhinjo.
In sem spal kot ubit. In sem dobil celo zajtrk, tri jajca, veliko pecene slanine, vse skupaj utopljeno v olju, in paradiznik, od katerega se nisem dobil nobene bolezni. In lepo zjutraj spet na mejo, kjer se ponovno prikazeta organizatorja, ki pravita ‘to bomo takoj zrihtali’ in se 4 ure pregovarjata s sefom mejnega prehoda. Ki koncno rece “sir, we will let you in our country”. In ti da vizo veljavno tri dni.
Inotem se izves, da sta organizatorja, ki sta te resila, prisla s sposojenim avtom, ,ki ni registriran, in da jima zamanjkuje benzina, pa ce bi lahkko neke prilozil.
V glavnem, to je botswana. A sem ze rekel, da so tu vsi crni, in da na avtobusu, na avtobusni postaji in se kje, ni bilo nobenega belca?
Ok zdaj pa pocakam da pridejo ostali slovenci, ki so ocitno prisli prko meje, ker morajo zdaj biti tik pred Gaboronejom. In pol gremo na pir.

Nevem vec katera kava, pa se vedno drugi dan

10000 metrov na morjem, v verjetno najbolj ozkem sedezu na celem svetu. My ass, bozicno dari lo je rekla, vwm bom dqla sedez pri zasilnem izhodu. Monitorja ne morem gledat, torej filmov, ker je stojalo hin in plaxa je manj za sedet.

Ko jo dobim, ji bom vse razlozil.

Minhen je odlocenpejte si ga kaj pogledat, nekako izgleda, kot bi v neki veliki drzavi nekdo velik zelel narediti nekaj velikega. Veliki trgi, veliki kipi. In velike apple trgovine. Tako da jutri, oz cez 2 uri v dubaju bom po moje ze lahko nalozil slike gor, ker sem lahko kupil pretovornik. Kar bo pa tako ali tako isti cas, kot se bo ta prispevek nalozil. Casovne problematike.o

Se vedno se nisem odlocil, ali si bom upal po Joburgu voziti z javnim prometom ali ne. Po moje se bom odlocil glede na to, kako scary bo vse sku paj zgledalo, ko bom sktopil iz letalisca. Torej bom su s taksijem 😉 riikk street menda…

Naloga dneva pa ni bla izpolnnjena. Bozicka nisem videl letat okoli in talat daril. Zdaj bi jih moral nosit prbl Bejrutskim otrokom (recimo), ampak ga ni za videt. In res me zanima, koliko ljudi bo tako cudnih ko jaz in bodo, na bozicno noc (zapadel je beli sneg, pobelil sosednji breg) ob 4 zjutraj leteli z avijonom. Po moje sami komunajzeri in drugi antikristi, ki jih je pa tukaj tako ali tako dovolj. Taksnih in drugacnih…

Ok, gledamo MASH do pristanka potem pa lovimo naseldnje letalo, ker itaq imamo 3 ure zamude.

Prva kava

Prva kava ne bo pofotografirana, ker se ni kabla. Nemci
trgovin pac ne odpirajo ob 6.00, ker so pac cudni. Kakorkoli,
epizodo s spalnikom na vlaku smo preziveli. Spali sicer bolj malo,
ker se pac ne da spat, ce se postla premika z ene 100 na uro. Ampak
ene par ur sem spravil noter. Edina beda vlaka iz Zagreba je, da ti
pogledajo potni lisk. EU al pa ne EU, sprevodnik ti vzame potni
list in ti ga prinese sele ob koncu potovanja. Ce bo to edini cas,
ko bom brez potnega lista bom prav vesel. Nemci cokoladnemu zepku
recejo kroisont s cokolado. Ne glede na ime se vedno resi vse
tezave…. Poleg vsega ugotovil tudi, da nisn pravi det, ker komaj
pojem mali dunajc…. Ampak je pa res dober, tak da bo treba to
naredit malo bolj pogosto. Predvsem ker ti ga postrezejo na mizi z
rdeco belim karo vzorcem. Ko 1989. Kar je fajn.
Pa ne pozabimo, danemci v kafanah predvajajo tv program, na katerem je risanka Heidi.

Priprave na potovanje

cez dan ali dva, glede na to, kako se odlocim oditi, grem,
za 14 dni al se malo vec, veliko veliko juzneje od tukaj, kjer sem
sedaj. In valda, pripravit bi moral p ocasi stvari za to. Vse kar
mi je do sedaj uspelo narediti je, da sem installa wordpress app na
ipada, twko da lahko pisem prispevke na bloge in, da mi je slucajno
mogoce, uspelo dobiti vizo. Klic o tem, ali je viza tukaj ali ne,
bi moral priti zelo v kratkem. Kar sem zelel p ovedati je, da bom
tukaj, kolikor se mi bo pac dalo, blogal o tem kaj se dogaja, v
kolikor bo vsa tehnologija delovala, ps tudi objavljal fotografije
iz poti. Nic ne oblubim, ker vem kaka guzva je ponavadi na teh
debatnih tekmovanjih in kako clovek nica casa genau za nic, ko gaa
ima bi pa enostwvno spal. Drzite pesti, da vidim zirafo.