Lekcije teka 7.4.

1. Rožnik je prepreden s potkami, in priti tja, kamor bi rad prišel ni tako enostavno kot zgleda. Je pa precej zabavno in zanimivo, tudi ker mišice delajo drugače…

2. Na vseh potkah je en kup korenin, ki … Ne, Potke so posejane s koreninami, ki samo čakajo … Ne, ne, ne. Potke so posejane s koreninami, ki so nalašč blatne in mokre in samo čakajo, da se na njih spotakneš in zaslajdaš po blatu.

3. Ko padeš, je to pametno narediti na križišču, tako si ga vsaj zacahnaš, da veš kdaj moreš zavit in lažje najdeš nazaj.

4. Rožnik je daleč. Mislim prit do tja pomeni laufat dol po celi dunajski, kjer piha … Ampak recimo da takrat ko moreš naredit 15. km, je to, da je daleč, fajn.

5. Kljub semaforjem in hribom gre še vedno hitro. Dunaj bo šel. In mogoče bo celo kaj sonca tam …

Lekcije teka 3. April 2013

1. Pot spominov in tovaristva, ce zacnes na Bezigradu, je v smeri vzhod-zahod se bolj bedna, kot v obratni smeri. Se vec cest, blokov in zeleznic
2. Ljubljana ima veliko zelezniskih prehodov. In tam cakajo vlaki glih na tebe, da te ustavijo in ti pokvarijo povprecje.
3. Ce je pihalo, preden si sel laufat, in potem ko laufas ne piha, to ne pomeni da je nehalo pihat. To samo pomeni, da piha tebi v hrbet. In ko bos obrnil, bos videl kak bedno mrzlo piha
4. Semaforjem in grdim vlakom navkljub, se vedno si hiter 🙂
5. Ce Ko ti zivljenje da empar limon, mu jih vrzi nazaj v glavo, skenslaj plane in idi laufat. Empar sladoleda po laufu tud ni nic napacnega 😉

In na koncu. Vsako malo niso pri vratih jaz vidim kot siroko odprta vrata, nakaterih je neonski znak, pridi naprej. Ce se ta vrata v moj nos zaprejo, mi nic ni jasno.

Jaz tekač?

Odgovor na to vprašanje 2 leti nazaj bi bil zelo enostaven. “eh, ka ti te je”. Danes ko sem včeraj zaključil drugo sezono organiziranih tekov, se vidim drugače.

Pretekel sem cca 1200 km, pomeni porabil cca 12000 kalorij, in ure in ure na nogah.

Velike besede o katerih govorijo, od mene ne pridejo, ne, stvar mi ni spremenila zivljenja in sedaj nisem boljši človek. Tek mi je bolj potrdil to, kar sem o sebi že vedel. Če se odločim, ftrgam marsikaj. Kljub temu zmes kdaj popustim in kaj izpustim. Ponavadi ne škodi. In ni škodilo mojemu maratonskemu treningu, stvar se je končala kot predvidevano.

Bolj zanimiv mi je sedanji čas, torej kaj sedaj, ko sem maraton pretekel. Minil je en mesec in za mano je zadnji letošnji tek, aka LJ maraton. Poleg precejšnjih sprememb v vremenu, so se stvari spreminjale tudi v mojem osebnem življenju in nekako nisem nasel pravega časa da bi obul teniske. In to mi je dokazalo še eno stvar, ki jo že vem o življenju. To je, če ne delaš, se bo to poznalo. In se je poznalo, kajti LJ maraton je bil težek ko hudič in posledično zelo počasen. Ampak sem vedel zakaj je tako.

Sedaj ostaja glavno vprašanje. A še al ne več. Cilji so doseženi, dolgo časa je vse skupaj trajalo, zdaj je lahko konec. Mogoce tudi ne. Bom še videl. Ker. Cilji še ostajajo. Maraton pod 4 ure. Po možnosti kak velik (Chicago anyone?), potem pa… Logarska enkrat? Lahko Maraton, če je pa treba pa lahko v prihodnosti tudi kaj daljšega. 75 bi bila svetska zmaga, ki pa je še kakšno leto ali dve oddaljena.

Poleg vsega sem se navadil fajn jest in brez teka bo to zelo odlično vplivalo na moj obseg 😉

Po moje bodo naslednji meseci, predvsem pa zacetek sezone (Radenci) odločilno vplivali na to, kako se bo naprej razvilo.

Še 6 dni do maratona

Pravzaprav še 5 dni, skoraj že 4 pa se bomo peljali 4,30 urnemu teku naproti. V osnovi naj bi bila to velika stvar, pravijo. Sej je. Vsak ki me zadnje dni sprašuje, kako bo, ve, da sem mu povedal, da bo res hudo. Verjetno. In da če pridem do cilja brez da mi je res hudo, da bo to najboljše.

Ampak sprašujem se nekaj drugega. Velike stvari in veliki dosežki v življenju naj bi te spremenili in sedaj se sprašujem, če me je zadnje leto teka kaj spremenilo. In če me bo moj prvi maraton kaj spremenil. Že sedaj vem, da skoraj zagotovo ne bo zadnji. Če ne bom na 3/4 umrl na progi, grem še kakšnega. Še kaj drugega.

Vse skuapj pa se je začelo s tem, ko sem ugotovil, da moram jutri spet vstati uro prej, da skočim tečt, še predzadnjič pred maratonom. In da bo verjetno deževalo in da bo verjetno mrzlo, ampak … Pač šel bom. Kako stvari, ki si jih še nedolgo nazaj videl kot težke, neprijetne in nemogoče (čeprav so še vedno malo neprijetne 🙂 ) postanejo čisto samoumevne in čisto ok.

Se bo to preneslo na druge dele mojega življenja? Ne vem. Niti približno nimam pojma. Bo pa vseeno zavedanje, da sem skočil čez svojo senco, naredilo nekaj posebnega.

Četrti teden priprav na maraton

Cetrti teden je prinesel nekaj novosti. Torek in cetrtek sta bila precej nezanimiva, razen tega, da se moram enkrat malo bolj resno poosvetiti zapisu stvari, ki se dogajajo na cetrtkovih organiziranih tekih, ki so sedaj postwli del moje tekaske rutine, ceprav se malo sprasujem, ce bodo to se ostali, saj ne vem kako se bodo skladali z mojim urnikom.
Mimogrede, tecem po urniku, ki ga je pripravil Adidas za pripravo na maraton v stirih mesecih. Urnik je ze stesrirala tudi P., tako da vem da ni kar tako. In tudi ni. Zahteva 4x tedensko tek, en pocasen pod uro, en hiter pod uro, en posan pod 2 uri in naslednji dan en pocasen pod uro. Zaenkrat, saj se dolzine seveda daljsajo. Tako da ta teden zahteva dolgi tek 110 min, ki me cakajo jutri.
Ampak ostanimo pri prejsnjem tednu. Sobota je bila izredno zanimiva. Vremenska napoved je menda napovedovala dez popoldan, kakorkoli v vsakem primeru sem rekel, da grem zjutraj, kar bo pa bo. In res me je pricakal dez in se dobro da sem napol slep pogledal skozi okno in ugotovil, da dezuje cisto malo. Ker ce bi videl kako res dezuje se verjetno ne bi spravil. Ampak sem se in to je bilo 100 minut dezja. Tak precej mocnega. Kar je bilo prvic in upam, ceprav ne verjamem tudi zadniic. Sej ni tako zelo tezko, kljub temu pa je tempo teka bil nizji in tudi fajn ni, na delih je resno pihalo in tam je bilo res mrzlo. In vse skuapj je bilo malo tezko. Je pa res, da sem na koncu nehal paziti ali stopim v luzo ali ne. Ce je bila tam, sem pac zagazil v njo. Ce je ni bilo, tudi prav. Ampak smo preziveli. Lanski Berlinski maraton, na katerega grem letos je bil celoten v dezju, tako da se je potrebno tudi na to pripraviti….

Tretji teden

Tretji teden je malo lazji. Vse skupaj ni vec toliko naporno” kot je bilo prva dva tedna, ocitno so misice rekle, ok, ce pa te ze hoce vsaki tedn stirikrat laufat, pa naj to pocne, ce zeli. In potem ko gre dobro, je treba stvar unicit.
In zato sem sel na piramido in se nekaj zraven. In se delal, kot da se sploh nikoli nisem tekel hribov. Ker je peklo v misicah ko zmesano…
Sobota je bila Radenci. Ki so bili lani veliko veliko bolj fajn. Predvsem bolj hladni. Pri 25 stopinjah, ves cas sonce… Tisti glavobol celo popoldne je bil verjetno majhna soncarica, ampak ok tudi to spravim na stran. Predvsem po zaslugi P. mi je celo uspelo tudi kolesariti v nedeljo, prvic sedaj.

Ampak glavno vprasanje, ki se sedaj poraja je, kaj bomo s tem soncem. Glede na to, da so v planu 2 in 3 urni teki, se soncu prakticno ne bo mogoce upreti. In v soboto res ne bi vstajal ob 5ih, da bi laufal se po hladnem. Belo kapo ze imam, pa ocitno ne pomaga dovolj… In nekak bo treba splanirat ture tako, da bom letal mimo vode, ker tri ure samo z eno flasko vode, me bojo ze peljali z resilcem, sploh jaz ko pijem in svicam ko zmaj. Ce zmaj svica. Po moje ja, kr bruha ogenj.

Apartma je rezerviran, jaz pa si se vedno ne predstavljam, kako bo teci 4 ure oz 4,5 ure…(ali 5)… Bomo videli jeseni…

Eko maraton

Eko maraton ciljEvo, pa je šlo. Prvič 21. Kolena bolijo še danes. Pravzaprav so začela boleti šele na 20 km, ne ve zakaj se niso mogla odločit, da bi počakala še en kilometer, pa bi bilo vse veliko lepše. Ker smo se raztegovali sredi proge pa te fore. Ampak ok, zadnji hrib jim je naredil svoje.

Sicer pa lepo in izredno in ful pohvaljeni vsi, ki so sodelovali pri eko maratonu. Za prvič je bilo več kot odlično. Samo še vedno me živcira tale, da nimam majce Eko Maraton Maribor. Ker to bi pa res nosil. Za Wörthersee maraton majco mi je čisto vseeno, isto tudi druge, ampak če bi pa pisalo Maribor, niti ne bi rabla bit tako lepa, pa bi jo nosil na treninge. Naj vam bo. Mogoče je to spodbuda, da pridem naslednje leto, ko bo ta tek ogrevanje za Berlin (ups, preveč povedal).

Kakorkoli, fajn trasa (razen zadnjih dveh hribov (hribčkov)), fajn nastavljene postaje, tak ko je treba, ljudje na postajah fajn, malca na koncu, prišel domov in že imel čas na mobitelu, vse štima, še po imenu so me poklicali ko sem prišo v cilj. Kapo dol.

Pa še to. Hvala vsem ki ste prišli navijat. Lepo je to, ko ljudje navijajo, ko tečeš mimo.

P.s. se slikice uradne bojo tudi ane? Z možnostjo iskanja po štartni številki pa to?