Lekcije teka po New Yorku in 2x Ljubljanski maraton

1. To da ljudje po NY hodijo v tekaskih cevljih, mi je bilo cudno (to da zenske v polni tekaski opremi mi je bilo vsec). Ampak, lekcija je hitro najdla tudi mene. Najvecji zulj, ki ga imam v zivljenju nisem dobil na 50km laufu ampak med setanjem po NY. Fajne a stare japonke pac niso primerne za vecdnevno sprehajanje po mestu. Poleg tega pa, ce sodim po modi tukaj, bodo drugo leto kratke tekaske hlace visek mode za zenski prosti cas. Me like 🙂
2. Glede na to da sem vsak dan prelaufal 1,5h in potem se veliko prehodil (za en dan je G brez laufa pokazal 15km), se ne rabim bat kalorij vsega sajsa, ki ga clovek poje v Amerika. Ne glede na to da
3. Sem se uspel izogniti vsem znanim verigam fast fooda. Dunkin donuts ne steje, ker sem bil prvic tam in ker so krofi za umret.
4. Teta, ki je z mano dozivela prve trenutke srece ob laufu po NY je bila enako vesela kot jaz. Ene 2 minute se je vozila vzporedno ob
meni, ko sem prvic laufal po mostu proti Brooklinu in se mi je smejalo noter in zunaj. Poleg central parka (za katerega sem potem izvedel da je veliko vecji kot to kar sem jaz prelaufal 🙂 sem laufal se po downtownu, pa Long islandu. Ob reki, po mostovih, po pierih. Skoda da se nisem organiziral in sel laufat na plazo, kjer sem sicer bil ampak brez opreme.
5. Jetlag in dehidracija ocitno naredita svoje. Teki so bili tezki in pocasni. Predvsem vsi ti hribi na mostove so bili prehojeni. Ampak sej je bil namen da si ogledam mesto, ne da postavljam hitostne rekorde. Na sreco sem med enim izmed pocasnih tekov videl, da imajo oglede Zdruzenih narodov in sem potem celo sel na ogled. In Milan je bil tam na zasedanju. Paparazzi jaz
6. Z veseljem se zgubim v mestu med tekom, najbolj zato, ker lahko vidim dele mesta, ki so stran od klasicnih turisticnih poti in jih drugace ne bi nikoli videl. In to ene 10-15 km takih delov vsak dan, kar je veliko.
7. Sistem pranja tekaskih oblacil v hotelih morem izpopolnit. V hostlih nasploh. Sosedi v hostlu niso bili veseli ko je pod mojo suseco se majico nastala luzica. Ali nisem jaz kriv, da sem meu zgornji pograd. Ce bi tja obesil stvari, bi spodni sosed imel moker jogi. Morda vzamem s sabo mobilno stojalo za perilo. Tako ko ga mam v wohnwagnu. To se slisi pametno.
8. Jutri bom ze v Burlingtonu, Vermont. Vsaj pojutri morem it enkrat laufat okoli jezera, baje je ful lepo. Ne glede na zulj. Ker bolecine minejo, spomini ostanejo. Pol pa itaq pride A. Ki me bo gnal po Bostonu.
9. Samo se tole. Najlepsa magija se zgodi, ko si s prijatelji za mizo in je kraj in cas nepomemben. Ljudje, ki jih nisi videl leta hitro postanejo spet prijatelji in pogovor ob NY pici bi lahko bil tudi ob Ormoskem sodu ali Krajnskogorski klobasi. Hvala S. In J. Za tole, ceprav tudi ce bi prebrala tole ne bi tega razumela 😉
10. Plan za naslednji ultra tek je cisto enostaven. Preden grem na start za ljubljanski maraton, bom pretekel maraton. Startas ob 5ih na cilju in teces proti startu. Ko prides na start, pocakas da startajo vsi ostali in startas z njimi. Med cakanjem na start pojek kak kebab. In to je to. Ker so vsi ostali ultramaratoni okoli teh vikendov, ko sem jaz v USA, si bom pac naredil svojega. Ce ima kdo zeljo priti zraven, naj se javi.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *